Reply To: Vloga zdravilca v procesu zdravljenja

[Robert Zupančič]

Ceres,

ja, imenujem jih klienti (iz angleškega the client), ker je termin pacient pač ekskluzivno zaseden za uradno medicino, stranka mi deluje nekako preveč “trgovsko”, ostane še recimo bolnik ali pa uporabnik storitev, kot so to opredelili v zakonu o zdravilstvu. Od vsega ponujenega mi klient še najbolj ustreza, kaj vem…

No, ni bil namen delati tržno raziskavo na področju zdravilstva, pač pa opozoriti na problem inflacije, ki se ustvarja na temu področju. Spomnim se, da je imela neka zelo poznana zaposlitvena agencija že pred približno petimi leti v svoji bazi cca. 2.000 diplomiranih ekonomistov, od tega pa jih je bilo “uporabnih” kakšnih 500, nič več. Hm, ne vem, če se strinjam, da se je vsaka dejavnost razvila šele takrat, ko je izgubila pridih ekskluzivnosti. Poglej na primer pilote, zdravnike ali pa celo astronavte, pa morda dirkače formule 1: to so zeeeelo razvite dejavnosti, pa že ves čas svojega obstoja ohranjajo pridih ekskluzivnosti, zato pa tudi ohranjajo svojo ceno. Samo poglej koliko Američane vsako leto stane NASA program, ali pa koliko še vedno stanejo povprečni leti z avionom, pa tudi za zdravnike še vedno lahko rečemo, da so “white collars”, kajne? No, glede demistifikacije neke dejavnosti, kot je energetsko zdravljenje, se seveda strinjam, da mora do nje priti, saj so časi slepega zaupanja v “čudeže”, ki jih izvaja nekdo, že zdavnaj minili, vendar pa je to področje, kjer bi se vendarle morala ohranjati neka ekskluzivnost, če jo tako imenuješ. Zakaj? Ravno zaradi efekta relativizma. Ko ljudje, ali zdravljeni, kot jih imenuješ, vedo, da je danes vsakdo lahko zdravilec za tem, ko opravi vikend seminar, v njih ZAUPANJE oz VERA (nekakšno pričakovanje nečesa nedefiniranega, “čudežnega”) drastično začne upadati, prav tako pa tudi odnos do vsega skupaj. Bi zaupal svoje življenje pilotu, ki se je tega lahko naučil v enem vikend seminarju? Bi se pustil operirati nekomu, ki se je naučil skalpel držati v roki v enem vikendu? Bi takšne ljudi sploh JEMAL RESNO? Vidiš, to je problem!

Ti je zanimivo gledati po TV oddaje, v katerih se pojavljajo nove “pevke”, ki iščejo svojo pot v pet minut slave? Ne, zakaj? Ker je danes “pevka” lahko že tako rekoč vsaka in jih NE JEMLJEŠ RESNO, kajne? Tudi na temu področju se je scena temeljito spremenila. Sedaj obstajata dva pola: megalomanski bendi, kot so U2, Metallica, AC/DC, Red Hot Chilli Peppers, Madonna, Rihanna itd. na eni strani ter nepregledna množica “no name” pevcev in bendov na drugi strani. Jasno je, da prvi služijo toliko kot vsi drugi skupaj ali pa še precej več, in menim, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi pri zdraviteljstvu pri nas: “veliki” bodo obstali in ustvarili še večjo razliko med seboj in svojimi “učenci” ali sledilci. To je naravni zakon selekcije. Menim namreč, da pač NE more biti VSAK zdravilec, tako kot NE more biti vsak pilot, astronavt, dirkač, zdravnik itd. Na to namiguješ tudi sam, ko praviš, da bo “demistifikacija tega poklica prispevala k izčiščenju in lažjemu ločevanju, KDO JE DOBER IN KDO NI”. Trg bo seveda naredil svoje, vendar pa žal na račun kvalitete in zmanjševanja vrednosti v očeh klientov oz. potencialnih uproabnikov storitev. Je že tako, da se zmanjša cenjenje nečesa, kar je lahko dostopno in na voljo za vsakim vogalom. Ljudje tovrstnega energetskega zdravljenja pač ne bodo več jemali resno.

Tu bodo še vedno najboljši “biznis” zase naredili ponudniki znanja, saj njihove storitve predstavljajo neusahljiv vir novih nadebudnih kandidatov za “zdravilce”, ki bodo v tem videli svojo priložnost za zaslužek, kako pa bo potem na terenu, bodo videli sami, ko bodo skočili v vodo. Osebno nimam nič proti, saj se ti učitelji samo odzivajo na povpraševanje. Poglejmo primer Domančića: vsako leto samo v Sloveniji zgenerira najmanj 100 novih učencev, pri čemer nisem všteval vseh tujcev, ki obiskujejo njegove seminarje v Sloveniji, zato ta vir prihodkov verjetno že krepko presega vir dohodkov iz naslova zdravljenja, vendar je to zanj samo ekstra dobiček. Zakaj? Ker večina klientov še vedno na vsak način želi k njemu, učence pa bolj kot ne odklanjajo. Zakaj? Ker jih je enostavno PREVEČ in se je ustvaril že kontra učinek, to pa je, da se je zadeva že začela razvrednotiti. Ljudje jih po večini ne jemljejo resno. In tukaj seveda ne igra vloge cena, saj domančićevi delajo brezplačno oz. po sistemu prostovoljnega plačila, kar je spet poglavje zase, ki mu ne pritrjujem, saj se z nezaračunavanjem daje “potuha” klientom, sama storitev pa ima večinoma še manj vrednosti v očeh uporabnika storitev.

Zdravilci bi se morali na temu področju verjetno bolj poenotiti in vzpostaviti nek sistem enotnega vrednotenja, kot ga ima na primer uradna medicina: tam so zadeve razdelane do podrobnosti in ni možno, da bi drug drugemu skakali “v zelje” tako ali drugače. Na področju zdravilstva pa je kljub novemu zakonu še velika anarhija. Od približno 400 registriranih za opravljanje te dejavnosti, jih ima samo okoli 20-30 pridobljeno licenco ministrstva za zdravstvo, kar je bil dober poskus ločiti seme od plevela, če seveda želimo zdraviteljstvo dvigniti na višji kakovostni nivo in ga v javnosti predstaviti kot resno komplementarno metodo. Dokler lahko vsakdo postane zdravilec na vikend seminarju in “zdravi”, bo veljala na trgu velika zmeda in necenjenje tovrstnih storitev v očeh zdravljenih. Problem pa je, ker se bo počasi v isti koš začelo metati dobre in “slabe” na račun “slabih”. Ljudje tudi dobrih zdravilcev ne bodo več jemali preveč resno.

No, in še morda beseda ali dve o ozdravitvah. Kaj je to ozdravitev? Uradna medicina ima na temu področju zelo jasne kriterije, za večino zdravilcev pa to v glavnem pomeni le, da se je stranka “počutila dobro” po terapiji in “čutila ogromno senzacij” med seanso. To ni nikakršna ozdravitev, pač pa lahko največkrat samo uradna medicina na osnovi vnovičnih preiskav določi stopnjo izboljšanja zdravja. Takšnih zdraviteljev, ki bi lahko “pomahali” z izvidi zdravnikov, pa verjemi, da je zelo malo. Vse ostalo je bolj kot ne “mešanje zraka”. Kaj ti pomaga, če ti rakov bolnik vmes ČUTI “totalno izboljšanje”, potem pa ti čez dva meseca umre? Je to ozdravitev? Tudi zdravitelji, sploh tisti, ki se slepo oklepajo ene metode, ki jo preferirajo kot edino učinkovito, pa naj bo to katerakoli, grešijo in v mnogočem niso nič boljši kot uradna medicina, saj tudi oni le zdravijo simptome bolezni, le da pač z naravno, neinvazivno (bio)energijo, ne pa s kemijo, DOKLER ne pristopijo k zdravljenju CELOSTNO, takšnih pa je od vseh tisoč, ki jih ta trenutek v Sloveniji izvaja nekakšno “zdravljenje”, le peščica: to so tisti, ki upoštevajo, da je zdravljenje sistematično odpravljanje RAZLIČNIH vzrokov, ki so kot seštevek, soodgovorni za bolezen: psihosomatika, škodljiva sevanja, prehrana, opuščanje škodljivih razvad za vsako ceno, če se pač nekdo resno želi pozdraviti itd. In da, profesionalci na temu področju to počnejo resno in poln čas. Ali morda Domančić, Braco, dr. Pearl ali pa naš Ogorevc, hodijo v službo, potem pa popoldan malo “za hec” zdravijo ljudi, da jim še nekaj “fičnikov” pade v žep za zraven plače? Vsekakor ne, in verjemi, da takšnih, ki to počnejo, ljudje večinoma težko jemljejo resno! Žal pa s tem onemogočajo tudi tiste, ki se s tem ukvarjajo profesionalno oz. svoj poln čas namenijo klientom. Tukaj žal moram ponovno pokazati s prstom tudi na ponudnike tovrstnega znanja, saj bi bilo na mestu, da nekoliko bolj selekcionirajo kdo lahko pristopi k tovrstnemu izobraževanju, in kdo ne, ne pa, da sprejmejo vsakogar, ki je voljan plačati zahtevano ceno. Zakaj na primer pokojni Prokić ni zgeneriral na stotine Bracotov, ampak je Braco samo eden? In sam nimam popolnoma nič proti takšni “ekskluzivnosti”.

Lepo je če deliš