Vloga zdravilca v procesu zdravljenja

[Robert Zupančič]

Lep pozdrav,

to temo sem se odločil odpreti, ker v zadnjem času opažam zanimiv fenomen, ki počasi prehaja že v akutno fazo, zato bi rad svoje poglede delil z vami in slišal tudi vaše mnenje. Opaziti je, da s porastom števila zdravilcev – takšnih in drugačnih, premo sorazmerno pada odnos klientov do zdravljenja z energijami. Sedaj, ko se lahko že vsakdo, ki ima 5 minut časa, na vikend seminarjih nauči kako postati zdravilec, in v popoldanskem času ob službi izvaja neko energijsko metodo zdravljenja, pa naj bo to metoda Domančić, reiki v sto in eni izpeljanki, “klasična” bioenergoterapija, medijsko trenutno tako eksponiran Reconnection oz. ponovna povezava, ali pa čedalje bolj popularne izpeljanke zdravljenj na temo angelov, je prišlo že do resne inflacije zdravilcev pri nas. Še malo, pa bo imel vsak blok in vsaka vas svojega zdravilca, ki bo “mahal po zraku” in “zdravil”. Zakaj dajem te besede v navednice? Ker je v tem primeru “zdravljenje” pod velikim vprašajem. Kot vsi vemo, je klient skoraj pri vseh metodah alternativnega zdravljenja pomemben del enačbe, videti pa je, da le-ti postajajo čedalje bolj “majav” del te pomembne enačbe. Namreč, več kot je zdravilcev, bolj razvodenel je odnos klientov do tovrstnega zdravljenja. Ne čudim se, zakaj je Ogorevc na svoji spletni strani omenjal “nemalokrat grenko spoznanje, da mnogi želijo le »instant« pomoč, nikakor pa sami niso pripravljeni narediti odločilnih korakov k svoji ozdravitvi in spremeniti načina življenja…”

Včasih je bilo namreč drugače: zdravilcev je bila peščica, zato so bili spoštovani, ljudje pa so imeli močno izraženo komponento VERE v te zdravilce, zato so se tudi dogajale ozdravitve, danes pa je videti, da ta vera čedalje bolj slabi in se izgublja v poplavi vseh novodobnih “zdravilcev”, kar sem in tja še dodatno zrelativizirajo mediji, ki dajo v obtok kakšno senzacionalistično zgodbo, kako je kakšen zdravilec koga “presenel naokoli”, ali kako npr. Braco sploh ne zdravi s skalarno energijo, ki jo “proizvaja” z očmi, pač pa gre “zgolj” za množično hipnozo. In ljudje lahko spet zamahnejo z roko, češ, še en slepar več, in se še za korak bolj oddaljijo od pravega bistva alternativnega zdravljenja.

Sam menim, da je poplava zdravilcev v Sloveniji v zadnjih petih letih odraz gospdoarske krize, v kateri mnogi vidijo priložnost za lahek zaslužek brez velikega vložka in predvsem truda, po drugi strani pa odraz nesamozavesti naroda, saj simptomatično opažam, da bi bil danes Slovenec rad kar vse, kar bi lahko bil. Ko sliši za nekoga, ki zdravi z energijo, bi tudi on počel to, ko vidi nekoga, ki mu gre dobro od rok izdelava natalnih astroloških kart, bi naenkrat tudi sam “risal” natalne karte itd. Slovenec je pač multipraktik in bi vse kar sam. Tudi to je problem, če vprašate mene. Kot da ne bi bilo dovolj, da je Janez PONOSEN mehanik ali komercialist in Metka PONOSNA cvetličarka ali tajnica. No, razumem, da je treba popoldan še kaj “pošušmariti” in da klasične “igre”, kot so bile Amway, razne piramidne finančne igre ipd. niso več tako zanimive, ker jim nihče več ne naseda in je čedalje težje dobiti “osla”, ki ga boš povlekel v sistem, zato mnogi vidijo svojo priložnost na področju alternativnega zdravljenja, pa čeprav se morda ukvarjajo popoldan “le” z masažo – takšno in drugačno, kar bi morda tudi lahko uvrstili nekam na rob alternative, med, recimo jim, “soft” terapije.

In naj sedaj za konec še nekoliko govorijo številke: Slovencev je 2 milijona, od tega jih MORDA alternativno zdravljenje zanima pol milijona, pa se bojim, da sem rekel še preveč. Samo registriranih subjektov, ki se ukvarjajo z alternativno dejavnostjo je pri nas približno 400, še najmanj enkrat toliko pa je “šušmarjev”, kot jih bom imenoval, pa naj mi kdo ne zameri, če se prepozna v tej skupini. Torej jih je najmanj 1.000, ki se tako ali drugače ukvarjajo z alternativnimi storitvami zdravljenja. To pomeni, da na vsakega “zdravilca” odpade približno samo 500 potencialnih klientov, od katerih pa je tudi treba vedeti, da niso vsi bolani in da ne iščejo vsi pomoč. Je sedaj tako težko razumeti, zakaj je v Sloveniji težko (pre)živeti od zdraviteljstva, vsekakor pa je lažje POUČEVATI zdraviteljstvo, kar je “pogruntal” tudi prej omenjeni Ogorevc, ki je zapisal v nadaljevanju sledeče: “… me je pripeljalo do odločitve, da sem bolj koristen, če svoja spoznanja predam naprej v knjigah; do zdaj sem jih napisal sedem in bil dvakrat predlagan za Sončno knjigo leta; v tedniku 7D, ki izhaja v časopisni hiši Večer, imam redno kolumno; ker pa vem, da je moja pomoč najbolj učinkovita v neposrednem stiku z osebo, občasno priredim delavnico karmične diagnostike.”

Ha, pametno. Marjan je prišel do spoznanja, da se nima smisla gnesti v poplavi zdravilcev, ki so ustvarili že takšno inflacijo dejavnosti, da poka po šivih, pač pa generirati nove skozi prirejanje šolanja in seminarjev. nič nimam proti temu, da ne bo pomote, ker Ogorevc sploh ni problem pri vsem tem, pač pa s prstom vendarle pokažem nekoliko tudi na razne dr. Pearle, Domančiće in druge, ki kot iz tekočega traka generirajo nove “zdravilce”, si ob tem pošteno napolnijo žepe, za zmedo na trgu zdraviteljstva, in posledično posredno škodo, ki jo s tem povzročajo tudi uporabnikom tovrstnih storitev, pa se merjetno kratko malo požvižgajo.

Tako, napisal sem nekaj iskrenih in morda ne trenutke “žolčnih” misli na to temo, sedaj pa vabljeni k dodajanju svojih pogledov in razmišljanj o tem vprašanju. Kaj menite o vsem skupaj in kje vidite zdraviteljstvo v Sloveniji čez naslednjih 5 let? Če bo šlo tako naprej, se bojim, da se mu ne bo godilo nič boljše kot “Catch the cashu” in drugim sistemom, ki so preprosto pogoreli… Menim, da bodo ostali na sceni le zdravilci z REZULTATI, ki se bodo z dejavnostjo ukvarjali PROFESIONALNO, ostali pa se bodo prečistili in zopet postali ne prav ponosni mehaniki, komercialisti, cvetličarke in tajnice ter iskali nove priložnosti za lahek zaslužek…

Lepo je če deliš

[Ceres]

Robert, tole se slisi kot uvod v seminarsko nalogo Trzne raziskave na podrocju zdraviteljstva. Ce ima vsaka vas svojega avtomehanika, cvetlicarko, frizerko… zakaj pa ne bi imela se svojega zdravitelja? Vsaka dejavnost se je razvila sele ko se je znebila pridiha ekskluzivnosti in hvala bogu, da se to dogaja tudi na zdraviteljskem podrocju. Ne verjamem, da je sedaj delez plevela kaj vecji kot prej, ko je bilo v celi Sloveniji pet zdravilcev, verjamem pa, da demistifikacija tega poklica prispeva k izciscenju in lazjemu locevanju, kdo je dober in kdo ni. Oce enega fanta, ki ga je pozdravila ena “no name” zdravilka, pred njo pa to ni uspelo ene desetim zdravilcem, mi je rekel: Steje samo ucinek. Ekskluzivnost ima samo eno prednost: isto kot monopol v svobodnem trgu – omogoca monopolne cene. In glede na cene teh storitev pri nas, je zdravilcev se vedno premalo, ce pa pomislis koliko je pravih zdravilcev, pa sploh. Na tem podrocju je problem v tem, da ti certifikata ne more dat neko solanje ali diploma, ampak je dober lahko nek pastir ali zdravnik ali pa odvetnik, nekdo, ki to pocne povsem intiutivno, ali pa ful dela na razvoju in izobrazevanju. Poleg tega se mora pa med zdraviteljem in zdravljenim tudi nekaj poklopit, kar pac nas um se ne zna predvidit. Sicer pa zanimivo, da zdravljene imenujes klienti.

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Ceres,

ja, imenujem jih klienti (iz angleškega the client), ker je termin pacient pač ekskluzivno zaseden za uradno medicino, stranka mi deluje nekako preveč “trgovsko”, ostane še recimo bolnik ali pa uporabnik storitev, kot so to opredelili v zakonu o zdravilstvu. Od vsega ponujenega mi klient še najbolj ustreza, kaj vem…

No, ni bil namen delati tržno raziskavo na področju zdravilstva, pač pa opozoriti na problem inflacije, ki se ustvarja na temu področju. Spomnim se, da je imela neka zelo poznana zaposlitvena agencija že pred približno petimi leti v svoji bazi cca. 2.000 diplomiranih ekonomistov, od tega pa jih je bilo “uporabnih” kakšnih 500, nič več. Hm, ne vem, če se strinjam, da se je vsaka dejavnost razvila šele takrat, ko je izgubila pridih ekskluzivnosti. Poglej na primer pilote, zdravnike ali pa celo astronavte, pa morda dirkače formule 1: to so zeeeelo razvite dejavnosti, pa že ves čas svojega obstoja ohranjajo pridih ekskluzivnosti, zato pa tudi ohranjajo svojo ceno. Samo poglej koliko Američane vsako leto stane NASA program, ali pa koliko še vedno stanejo povprečni leti z avionom, pa tudi za zdravnike še vedno lahko rečemo, da so “white collars”, kajne? No, glede demistifikacije neke dejavnosti, kot je energetsko zdravljenje, se seveda strinjam, da mora do nje priti, saj so časi slepega zaupanja v “čudeže”, ki jih izvaja nekdo, že zdavnaj minili, vendar pa je to področje, kjer bi se vendarle morala ohranjati neka ekskluzivnost, če jo tako imenuješ. Zakaj? Ravno zaradi efekta relativizma. Ko ljudje, ali zdravljeni, kot jih imenuješ, vedo, da je danes vsakdo lahko zdravilec za tem, ko opravi vikend seminar, v njih ZAUPANJE oz VERA (nekakšno pričakovanje nečesa nedefiniranega, “čudežnega”) drastično začne upadati, prav tako pa tudi odnos do vsega skupaj. Bi zaupal svoje življenje pilotu, ki se je tega lahko naučil v enem vikend seminarju? Bi se pustil operirati nekomu, ki se je naučil skalpel držati v roki v enem vikendu? Bi takšne ljudi sploh JEMAL RESNO? Vidiš, to je problem!

Ti je zanimivo gledati po TV oddaje, v katerih se pojavljajo nove “pevke”, ki iščejo svojo pot v pet minut slave? Ne, zakaj? Ker je danes “pevka” lahko že tako rekoč vsaka in jih NE JEMLJEŠ RESNO, kajne? Tudi na temu področju se je scena temeljito spremenila. Sedaj obstajata dva pola: megalomanski bendi, kot so U2, Metallica, AC/DC, Red Hot Chilli Peppers, Madonna, Rihanna itd. na eni strani ter nepregledna množica “no name” pevcev in bendov na drugi strani. Jasno je, da prvi služijo toliko kot vsi drugi skupaj ali pa še precej več, in menim, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi pri zdraviteljstvu pri nas: “veliki” bodo obstali in ustvarili še večjo razliko med seboj in svojimi “učenci” ali sledilci. To je naravni zakon selekcije. Menim namreč, da pač NE more biti VSAK zdravilec, tako kot NE more biti vsak pilot, astronavt, dirkač, zdravnik itd. Na to namiguješ tudi sam, ko praviš, da bo “demistifikacija tega poklica prispevala k izčiščenju in lažjemu ločevanju, KDO JE DOBER IN KDO NI”. Trg bo seveda naredil svoje, vendar pa žal na račun kvalitete in zmanjševanja vrednosti v očeh klientov oz. potencialnih uproabnikov storitev. Je že tako, da se zmanjša cenjenje nečesa, kar je lahko dostopno in na voljo za vsakim vogalom. Ljudje tovrstnega energetskega zdravljenja pač ne bodo več jemali resno.

Tu bodo še vedno najboljši “biznis” zase naredili ponudniki znanja, saj njihove storitve predstavljajo neusahljiv vir novih nadebudnih kandidatov za “zdravilce”, ki bodo v tem videli svojo priložnost za zaslužek, kako pa bo potem na terenu, bodo videli sami, ko bodo skočili v vodo. Osebno nimam nič proti, saj se ti učitelji samo odzivajo na povpraševanje. Poglejmo primer Domančića: vsako leto samo v Sloveniji zgenerira najmanj 100 novih učencev, pri čemer nisem všteval vseh tujcev, ki obiskujejo njegove seminarje v Sloveniji, zato ta vir prihodkov verjetno že krepko presega vir dohodkov iz naslova zdravljenja, vendar je to zanj samo ekstra dobiček. Zakaj? Ker večina klientov še vedno na vsak način želi k njemu, učence pa bolj kot ne odklanjajo. Zakaj? Ker jih je enostavno PREVEČ in se je ustvaril že kontra učinek, to pa je, da se je zadeva že začela razvrednotiti. Ljudje jih po večini ne jemljejo resno. In tukaj seveda ne igra vloge cena, saj domančićevi delajo brezplačno oz. po sistemu prostovoljnega plačila, kar je spet poglavje zase, ki mu ne pritrjujem, saj se z nezaračunavanjem daje “potuha” klientom, sama storitev pa ima večinoma še manj vrednosti v očeh uporabnika storitev.

Zdravilci bi se morali na temu področju verjetno bolj poenotiti in vzpostaviti nek sistem enotnega vrednotenja, kot ga ima na primer uradna medicina: tam so zadeve razdelane do podrobnosti in ni možno, da bi drug drugemu skakali “v zelje” tako ali drugače. Na področju zdravilstva pa je kljub novemu zakonu še velika anarhija. Od približno 400 registriranih za opravljanje te dejavnosti, jih ima samo okoli 20-30 pridobljeno licenco ministrstva za zdravstvo, kar je bil dober poskus ločiti seme od plevela, če seveda želimo zdraviteljstvo dvigniti na višji kakovostni nivo in ga v javnosti predstaviti kot resno komplementarno metodo. Dokler lahko vsakdo postane zdravilec na vikend seminarju in “zdravi”, bo veljala na trgu velika zmeda in necenjenje tovrstnih storitev v očeh zdravljenih. Problem pa je, ker se bo počasi v isti koš začelo metati dobre in “slabe” na račun “slabih”. Ljudje tudi dobrih zdravilcev ne bodo več jemali preveč resno.

No, in še morda beseda ali dve o ozdravitvah. Kaj je to ozdravitev? Uradna medicina ima na temu področju zelo jasne kriterije, za večino zdravilcev pa to v glavnem pomeni le, da se je stranka “počutila dobro” po terapiji in “čutila ogromno senzacij” med seanso. To ni nikakršna ozdravitev, pač pa lahko največkrat samo uradna medicina na osnovi vnovičnih preiskav določi stopnjo izboljšanja zdravja. Takšnih zdraviteljev, ki bi lahko “pomahali” z izvidi zdravnikov, pa verjemi, da je zelo malo. Vse ostalo je bolj kot ne “mešanje zraka”. Kaj ti pomaga, če ti rakov bolnik vmes ČUTI “totalno izboljšanje”, potem pa ti čez dva meseca umre? Je to ozdravitev? Tudi zdravitelji, sploh tisti, ki se slepo oklepajo ene metode, ki jo preferirajo kot edino učinkovito, pa naj bo to katerakoli, grešijo in v mnogočem niso nič boljši kot uradna medicina, saj tudi oni le zdravijo simptome bolezni, le da pač z naravno, neinvazivno (bio)energijo, ne pa s kemijo, DOKLER ne pristopijo k zdravljenju CELOSTNO, takšnih pa je od vseh tisoč, ki jih ta trenutek v Sloveniji izvaja nekakšno “zdravljenje”, le peščica: to so tisti, ki upoštevajo, da je zdravljenje sistematično odpravljanje RAZLIČNIH vzrokov, ki so kot seštevek, soodgovorni za bolezen: psihosomatika, škodljiva sevanja, prehrana, opuščanje škodljivih razvad za vsako ceno, če se pač nekdo resno želi pozdraviti itd. In da, profesionalci na temu področju to počnejo resno in poln čas. Ali morda Domančić, Braco, dr. Pearl ali pa naš Ogorevc, hodijo v službo, potem pa popoldan malo “za hec” zdravijo ljudi, da jim še nekaj “fičnikov” pade v žep za zraven plače? Vsekakor ne, in verjemi, da takšnih, ki to počnejo, ljudje večinoma težko jemljejo resno! Žal pa s tem onemogočajo tudi tiste, ki se s tem ukvarjajo profesionalno oz. svoj poln čas namenijo klientom. Tukaj žal moram ponovno pokazati s prstom tudi na ponudnike tovrstnega znanja, saj bi bilo na mestu, da nekoliko bolj selekcionirajo kdo lahko pristopi k tovrstnemu izobraževanju, in kdo ne, ne pa, da sprejmejo vsakogar, ki je voljan plačati zahtevano ceno. Zakaj na primer pokojni Prokić ni zgeneriral na stotine Bracotov, ampak je Braco samo eden? In sam nimam popolnoma nič proti takšni “ekskluzivnosti”.

Lepo je če deliš

[Ceres]

Seveda ne more bit vsakdo zdravilec, problem pa je, da se zdravilec tudi ne more naredit ali izobrazit. Dober je lahko nekdo, ki se vikend seminarja ni naredil, slab pa nekdo, ki laufa od enega seminarja na drugega in ma sto licenc. Pilota lahko izsolas, in vec ko ima prakse, boljsi je. Za zdravilce pa to pravilo ne velja, slisati je celo, da ima najprej uspehe, potem ga pa iz enega ali drugega razloga zdraviteljske sposobnosti zapustijo. Pravis, da se zmanjsa cenjenje necesa, kar je za vsakim vogalom. Seveda se, ampak dobrih zdravilcev pac ne najdes za vsakim vogalom. Spomnim se, da je nekaj let nazaj tudi nekdo nekaj mahal z rokami, mastno zaracunal, o efektih je bilo pa nevljudno sprasevati. Ce jih zdaj vec maha okoli, so ljudje bolj skepticni in prav je tako. Dober zdravilec bo pa se vedno cenjen. In tudi ga ne bo najti za vsakim vogalom. O tem, kako narditi red na tem trgu, pa nimam pojma, kot ga nima ocitno nihce. Predvidevam, da potem svoje naredi ustno izrocilo. Pa se to: kaksen bi pa bil pameten selekcijski kriterij, koga sprejeti v solo? Carovnikov vajenec je seveda samo eden, samo na sumu ga imam, da bo vedno ostal vajenec. Tako ali tako je potrebno zacutiti nekaj originalnega v sebi, to pa lahko zacutis v soli, v stali, v gozdu ali pa kjerkoli, lahko pa tudi nikjer.

Mene to, da zdraviteljstvo postaja mainstream, ne moti, ker to prispeva k vecji senzitivnosti ljudi za razne energije, k vecjemu zavedanju odgovornosti za lastno zdravje in k vecanju sposobnosti za samoozdravitev.

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Na najbolj klasično in stereotipno vprašanje, ali smo res vsi lahko zdravilci, bom odgovoril z besedami Marjana Ogorevca, ki jih je izrekel v intervjuju za Jano: “Srbi imajo rek, da iz dreka ne moreš narediti pite, če pa jo, je to
drekasta pita. Vsi smo za kaj dobri, nismo pa vsi dobri za vse. Znani
bioterapevt Domančič, na primer, je na svojih seminarjih za bioterapevte
usposobil tisoče ljudi; trdi, da smo lahko vsi enako dobri. Ampak po
mojem ne moremo biti. Predvsem je zelo malo ljudi sposobnih vzpostaviti
dobro komunikacijo, ki je nujna. Potem je treba imeti večji naravni
potencial, kot ga imajo povprečni ljudje. Rodimo se z različnimi
potenciali, tudi v skladu s tem, zakaj smo na tem svetu. Instantni
pristop ne deluje.”

Tadej bo znal pritrditi, da tudi v zdravilstvu obstaja t.i. energetski potencial, ki se ga meri radiestezijsko. Obstaja tudi t.i. radiestezijski potencial, vendar je to izven konteksta te teme. Seveda se da z delom in vajo ta potencial ustrezno dvigniti, kot mišico na fitnesu. Vendar pa spet velja, da ne more biti “vikend” kuhar, tako dober kot profesionalni kuhar, ki 8 ur ali več kuha v neki restavraciji. Morda bi mi kdo ob tem oporekal, zakaj se ves čas “obešam” na trajanje izobraževanja, kot, da je to tako zelo pomembno. Pravzaprav res ni, kajti poznamo anekdoto, ko je nekdo prišel k zobozdravniku in vprašal koliko stane ruvanje zoba. Ta mu je odgovoril, da 50 EUR, nakar je pacient vzkliknil: “Kaj, za pet minut dela mi boste vzeli 50 EUR?” Zobozdravnik je odvrnil: “No, saj, če želite, ga lahko ruvam celo uro.”

Ni torej sporno, da nekdo pridobi “instant” znanje v enem vikendu, bolj je sporno to, da se potem brez kakršnekoli prakse in pridobivanja izkušenj loteva “zdravljenja”. Pravzaprav je to zavajanje uporabnika storitev, ker pa ljudje vendarle niso neumni, pač pa celo narobe, čedalje bolj razgledani, zato vse takšno znanje in storitve, ne jemljejo preveč resno. Kot lahko razberemo iz Ogorevčevega odgovora na vprašanje, je problem v tem, da nekateri ponudniki znanja trdijo, da LAHKO to počne VSAKDO preprosto tako, da se prikaže tam z denarjem in ob koncu dobi plaketo “zdravilec”.

Velik korak naprej na temu področju je naredil Tadej s svojo, z GZS-jem usklajeno bioterapevtsko šolo. Tako kot ne more biti nekdo zdravnik, če je naredil vikend seminar iz ortopedije, ampak mora obiskovati fakulteto in potem še specializacijo, tudi ne more biti kvalificiran zdravilec nekdo, ki je opravil vikend seminar neke zdravilske metode. Ne, PREDEN je pridobil tudi drugo ustrezno znanje in ga ustrezno zagovarjal. Navsezadnje gre tudi za vprašanje etike, morale, psihologije, poslovanja, če hočete, in še česa. Tega večinoma na “instant” seminarjih ne učijo. Ne bi imel nič proti, če bi obstajal nek zakonsko določen okvir, znotraj katerega bi zdravilci izvajali svojo dejavnost. Da bi tudi obstajal nek univerzalni standardiziran cenik storitev za različne dejavnosti, kot ga poznajo odvetniki, notarji, računovodje idr. In, da bi potem to tudi izvajali z ustreznim nadzorom. Res da je vse to že uzakonjeno v Zakonu o zdravilstvu, vendar pa kaže, da se ga ne izvaja, še manj nadzoruje. Kaže, da je bil pisan sam sebi v namen, ali kot se je izrazil Ogorevc: “Nekateri ljudje na ministrstvu za zdravje so bili pri pripravi zakona o
zdravilstvu negativno usmerjeni, kot da to ne deluje, da gre za učinek
placeba in da je samo to izhodišče, na podlagi katerega se lahko
pogovarjamo. Kar je seveda težko.” Zakona o zdravilstvu seveda ne bi smeli pisati zdravniki, sploh ne pri nas, saj so enostavno preveč nastrojeni proti alternativi (in v nekem pogledu tudi ne čisto brez razloga) in navsezadnje niso kompetentni na temu področju, pač pa bi bilo v zakon treba vnesti predvsem regulative glede omejitev KDO in pod kakšnimi POGOJI se lahko ukvarja s to dejavnostjo. Ne vem, zakaj je v Avstriji in Nemčiji možno spisati tak zakon, ki tudi deluje, pri nas pa ne.

Lepo je če deliš

[Vesna]

Z vsem napisanim se gladko strinjam.

Ampak te stvari se dogajajo povsod, na vseh ravneh, v sleherni panogi. Imamo inflacijo šolanega kadra, ki je za življenje in delo usposobljena manj kot še pred 50 leti pomočnik, ki je zaključil katerokoli vajensko šolo. Imamo inflacijo kulturnih in nekulturnih dobrin, velik je presežek vseh sort stvari in izdelkov z vprašljivo ali nezadostno kvaliteto.

Pa inflacija besed in na tone informacij, od katerih je velika večina tako luknjičavih, da ne drži vode. Še najmanj so zanesljive informacije iz uradnih virov, npr. o pravem namenu tisočih vojaških napadov na suverene države, pa skrivanje zgodovinskuh dejstev itd. itd.

Tričetrt stvari na tem svetu je postavljenih na glavo. Na videz je postavljeno vse narobe zato, da bi se človek zmigal in te stvari spremenil. Ne rečem, da to ne bi bilo prav…. kar oddahnili bi si, če bi stvari vendar enkrat postavili na noge in bi začele delovat v skladu z zdravo pametjo.

Mislim, da ni namen, da spreminjamo stvari. Mogoče pa mora biti vse tako narobe. Kaj pa, če je celo dobro za nas, da znotraj teh skrajnosti končno spregledamo ves nesmisel zlaganosti…. da imamo enkrat dovolj in krenemo v pravo smer, resnici in iskrenosti naproti.

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Vesna,

ravnokar sem gledal film Agora, ki ga toplo priporočam. Dogaja se v Aleksandriji po vzponu kristjanov in opisuje njihov krvavi pohod na oblast. Flivija, priznano matematičarko in astronominjo, ki je prva prišla do spoznanja, da se planeti vrtijo okoli sonca in da zemlja ni središče vesolja ter, da se planeti vrtijo okoli sonca po elipsi in ne krožno, kar so na novo “odkrili” šele 1.500 let pozneje, so kamenjali kot čarovnico in “izdajalko” Jezusa. Ne, mislim, da JE namen, da spreminjamo stvari, saj bi sicer še danes človek pred seboj rinil kvadrast kamen, namesto, da bi ga obtesal v krožno obliko in ga valjal pred sabo. In še danes bi se oblačili v kože in na ognju obračali divje svinje.

Tričetrt stvari je postavljenih na glavo zaradi NAS, ker smo jih sami postavili na glavo ali pa dopustili, da so jih na glavo postavili drugi. Težava je v pohlepu in človeškem “prekletstvu”, da vedno hrepeni po več – največkrat žal le materialnih stvareh. Danes, ko se zavest dviguje, je znanje čedalje večja valuta in žal so to izkoristili tudi nekateri na področju zdravilstva, ki svoje “trge” širijo še na področje poučevanja z namenom, da si napolnijo žepe. Seveda tako kot kristjani v Aleksandriji, v imenu “svetejših”, višjih in “plemenitejših” ciljev, kot na primer tega, da bi njihova metoda zdravljenja prišla v vsak dom. Slišati je seveda plemenito, vendar pa vprašam, zakaj si potem sami lastijo ekskluzivo za poučevanje? Zakaj ne omogočijo, da tudi drugi poučujejo njihovo metodo in imajo od tega neko korist? Tako bi se metoda še hitreje razširila med ljudmi in resnično bi kmalu bila prisotna v vsakem domu. Morda zato, ker je to le pesek v oči, pravi cilj pa je zgolj napolniti si žepe še s poučevanjem, ne le zdravljenjem? Zakaj gospodje delajo celo svetovne poučevalske turneje, ne pa najprej povabijo zainteresiranih predstavnikov vsake države, jih poučijo o metodi in nato omogočijo, da sodelujejo pri poučevanju le-te? Uradna medicina, pa tudi vsa preostala znanost pozna takšen sistem skozi usmerjeno izobraževanje. Študij medicine na primer ni v domeni Janeza, Štefana ali Metke. Nihče od njih se ne trka po prsih, češ, to je MOJA metoda… Vse je sistemsko urejeno, znanje je dosegljivo vsakomur preko urejenega izobraževalnega sistema, znotraj katerega poučuje kdor želi in je primerno usposobljen. Res ne vem, kako, da takšnega sistema ni možno pričakovati ali vzpostaviti na področju alternativnega zdravilstva, ko pa vendar vemo, da je energija univerzalna in se celo sami radi posuvajo s peskom, češ, da energija ni njihova, ampak le posredujejo zanjo… Vidite, evolucija zdravilstva se je premaknila v sfero prodajanja (ne posredovanja) znanja, kajti zavedajo se, da je tu dobiček še večji, skladen s trendi v družbi in seveda tudi moralno neoporečen, saj za razliko od energije, ki ni njihova, znanje lahko prodajajo za kolikor se jim zljubi… No, morda pa je to vizija prihodnosti zdravilstva: ker vemo, da je zdravljenje proces samozavedanja in dela na sebi, morda klasično zdravilstvo niti ne bo več potrebno, zato pa izobraževanje ljudi. Morda ne bi bilo slabo, če bi polovica zdravilcev preoblikovala svojo dejavnost v izobraževalno, saj na ta način ne bi zmanjkalo dela, ne slušateljev, kajti znanje pride prav tudi (ali pa predvsem) zdravim, ne samo bolanim…

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki