Reply To: Preseganje ega? - Forum duhovnost

Moderator

Robert wrote:

Normal
0
21

false
false
false

MicrosoftInternetExplorer4

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}

Ceres , Tadej in ostali…. Mene je zgleda kr težko razumet
oz. moj način razmišljanja , razumevanja… pa ja , skok čez žerjavico je seveda
simboličen. Bom poskušal ti drugače razložit, kako jaz to dojemam. Na tem
nivoju zavesti , ki je nad fizičnim ,
emocionalnim in mentalnim , se ne moreš obdržati , dokler se v celoti ne soočiš
, izkusiš in sprejmeš (pomiriš) z nižjimi vidiki bivanja. Občutek enosti ,
lahko spoznaš v odnosnosti do občutka ločenosti , ki je značilen za ego in
njegov način dojemanja … ne moreš ga zaobiti. Občutek enosti pride skozi
občutek ločenosti , skozi bolečino , ki mu botruje …Luč posveti skozi temo…da
bi videli luč , potrebujemo temo…. dokler se upiraš žalosti , tudi sreča ne
more priti , dokler se upiraš sovraštvu , ne moreš izkusiti ljubezni , dokler
se ne pustiš ponižati , osramotiti , zavreči , ….no zdaj ti je verjetno že
jasno , kako to gre oz. kako jaz to dojemam.

In kje sem zdaj
v tej zgodbi zataknjen jaz?… Uprl sem se , uprl bolečini , sramu , strahu ,
ponižanju , uprl sem se vsem »negativnim« aspektom moje osebnosti , osebnosti
drugih , odnosov z drugimi. Upiral sem se toliko časa ,dokler je moje telo to
še lahko preneslo. Ker pa ima tudi fizično telo svoje omejitve , se je na koncu
sesulo tudi to.

Krči , tresavica , napetosti telesa , so začeli odslikavati
moje notranje konflikte tudi navzven.

Skrivanje tega pred drugimi , je to samo še krepilo. Beg je
postal moj edini »zaveznik« , umik izpred oči drugih , moja »rešitev«. ….

Pravzaprav ni v tem nič tako zelo nenavadnega. Dejstvo je, da svet dojemamo/sprejemamo na čustveni ravni. Na mentalni ali duhovni ravni lahko napreduješ brez interakcije z ljudmi, na čustveni pa le skozi izkušnjo. Zato lahko človek na intelektualni ravni vse razume in pametuje, “kako bi bilo treba”, ampak živi pa tisto, kar ustreza njegovi čustveni zrelosti. In iz te ravni izhaja vsa reaktivnost. Močan mental lahko reaktivnost do neke mere obvlada, cena, ki jo za to plačaš, pa so ekstremne fizične tenzije in vrenje čustvene energije v ozadju, za oboje pa je jasno, kam vodi.

Robert wrote: Zdaj čakam Tadeja
, da najde še enega člana za tečaj equilibriuma , in če tega 1 postavimo pred
nas 6 , dobimo 16 in če k temu prištejemo še moje štiri entitete , ki jih baje
imam v sebi ,lahko v kratkem začnemo s procesiranjem tega sranja in pol jaz
končno dobim svoje življenje nazaj v svoje roke , Tadej in vsi ostali pa mir
pred mano in tem mojim nakladanjem. Amen in

Srečno

Moram reči, da sem potem, ko sem prebral tale tvoj post, najresneje razmišljal, da bi te naknadno priključil k začetni skupini equilibriuma, saj se pri eq ukvarjamo natančno s stvarmi, o katerih pišeš. Ampak res ne gre. Če vzamem tebe, moram še nekoga – precej vaj je namreč koncipiranih tako, da delamo v parih. Ampak dodatnih dveh pa prostor fizično dejansko ne prenese – kar se dimenzij prostora tiče, bi bilo optimalno tevilo udeležencev že itak okoli 15, nas pa je že sedaj 22.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/