Reply To: Preseganje ega?

[Robert]

Normal
0
21

false
false
false

MicrosoftInternetExplorer4

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}

No , če si reku , da imam dobra vprašanja , moram tud jaz reči
, da imaš odlične odgovore. Upam , da jih imaš vsaj tolko , kot jaz vprašanj…
Pišeš , kot da me poznaš , verjetno pa je to zato , ker sem samo tipičen
predstavnik človeške vrste. V glavnem res je , da se umikam v obrambne načine
vedenja , namesto , da bi se soočil s čustvi , z občutki in z določenimi
življenjskimi situacijami…Sploh se to odraža v odnosih z bližnjimi , čeprav ,
kot mi je znano je odnos možen le na ravni ega , na ravni iluzij….skratka odnos
je iluzija , če prav vem?! Zato se verjetno tudi izogibam odnosom , ker me
potegnejo na raven ega , na raven pogojenega delovanja. Tu se verjetno izrazi tisti del odcepljenega
avričnega polja , ki si ga omenil kot del , ki živi ločeno od celote. To pa je
lahko samo ego. Ego , ki se bori za preživetje , ki se oklepa iluzij »veliki
jaz« , »zmorem« , »sem« , »obstajam« , »poglejte me , resničen sem , sposoben«.
Nek del moje zavesti se zaveda , zlaganosti tega bitja , neresničnosti
(iluzornosti) njegovih »veličin« in »kreposti«. Zdi se mi , da se večji del
mojega ega istoveti z vrednotenjem , čustvi in občutki , ki jih zaznava pri
drugih. Skratka svojo vrednost in resničnost si slika skozi oči drugih. In ker
si je naslikal in celo izkusil tako veličastno sliko je strah pred nasprotnim
obratnosorazmeren veličini in lepoti te slike. Doživel je (sem) ljubezen , spoštovanje
in pripadnost z drugimi in zdaj se mu
oz. mi obeta nasprotje tega. Nasprotje , ki sva se mu do sedaj spretno izmikala.
Zdaj je na tebi, da me prepričaš , da se motim… čeprav mislim , da se ne … mogoča
pa , moj ego misli da se ne.

Zanima me , ali se
lahko takšen pretkan ego , (iluzija) ki se istoveti z občutki , mnenji ,
mislimi drugih razstopi še kako drugače , kot skozi izkušnjo nasprotnega ;
sramu , ponižanja , razvrednotenja in zavrženosti? Kako zmanjšati upor ega v takšnih situacijah
oz. povečati sposobnost doživeti neprijetno izkušnjo čim bolj neposredno , brez
korigiranja ali izmikanja? Verjetno z vajami zavedanja , v naboru vaj
zavestnega upravljanja z energijo, ki si mi ga priporočil , samo da jaz ga ne
najdem…če me lahko prosim malo usmeriš.

Aha , še tole …
brezrezervno zaupanje v terapevta…pri meni je zaupanje oz. vera ogrožena vrsta
, pa to ne velja toliko za zaupanje v terapevta , pač pa na splošno, v
življenje , vase , v druge… Toliko neuspelih poizkusov , ti resnično omaje vero
in zaupanje. Kar se tega tiče sem zelo trd oreh oz. imam zelo trdo lupino.
Spomnim se , ko smo bila na ritualu hoje po žerjavici pri g. Trojnarju. In ko
nas je skušal sprostiti , tako , da nas je z raznimi vragolijami poskušal nasmejati , mu je seveda zelo dobro
uspevalo pri vseh , razen pri meni. Jaz sem v tem videl prisiljeno , pogojeno
delovanje z namero v ozadju. Seveda se zavedam da namen ni bil slab , pa vendar nas je z njim poizkušal na nek
način ukaniti (zaobiti naš um , naš ego verjetno). No v glavnem so se vsi dobro
zabavali , bili so sproščeni , nasmejani ….Pri meni pa ni bilo tako. Počutil
sem se ločenega od drugih, zlaganega , manjvrednega …. pesem od Radiohead-ov
Creep , bi ta občutek še najboljše opisala. Večkrat se tako počutim , žal pa
nikoli dokončno. Ali imam slab procesor ali pa odličen obrambni mehanizem
odrivanja v podzavest s preusmeritvijo pozornosti.

Poizkusil sem tudi ,
da bi se v hipnotičnem stanju soočil s strahovi , občutki in situacijami , ki
se jih v realu ne zmorem….brezuspešno.
Tudi tu se nisem mogel sprostiti oz. se me ni dalo spraviti v hipnotično stanje.
Kar sem zaznal je bilo neko na pol prisiljno delovanje terapevta in poizkus ,
da mi vsadi nek nov , »boljši« program me je silil na smeh. Problem v terapevtu
ali v meni? No ja , v meni zagotovo je. Verjamem , zaupam in nadvse cenim samo spontanost
, neglede na to , kakšne posledice prinaša. Pogojenost stežka prenašam , tako
pri sebi , kot pri drugih. Zanima me ,
kakšno je tvoje mnenje o tovrstnem reševanju težav ? S hipnozo , namreč. Ali tu
pride tudi do čustvenega podoživljanja travmatičnih dogodkov iz podzavesti in s
tem možnost procesiranja travm , ali gre tu le za brezčutno podoživetje »slike
brez čustev in občutkov« ? Pa še eno vprašanje . Ali z voljo , disciplino ,
trudom ali s kakršnemkoli delovanjem (lahko je to tudi meditacija , ali vaje
zavestnega kroženja z energijo) , ne krepiš morebiti tudi tistega dela sebe ,
oz. odcepljenega dela avričnega polja ki je zašel s »prave« poti. V tem primeru
bi samo krepil svojo zmoto , zablodo , svoj ego , ali kakšno drugo prisesano
entiteto.

Ne vem , kdaj bo
oz. če sploh bo tale tečaj equilibrium in ker dvomim , da je moja zavest na
dovolj visokem nivoju , da bi zaobjela vso kramo , ki jo imam v sebi , bi te
vprašal še , če obstajajo še kakšni drugi podobni in seveda kvalitetni tečaji
za procesiranje potlačenih travm oz. za krepitev procesorskih sposobnosti ,
ozaveščanja.

Zaenkrat hvala in
srečno!

Robi

Lepo je če deliš