Reply To: veliko je tehnik duhovnega razvoja,vaša najljubša?
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › veliko je tehnik duhovnega razvoja,vaša najljubša? › Reply To: veliko je tehnik duhovnega razvoja,vaša najljubša?
tadej pretnerBAD-BOY wrote:
Te vaje z vrtenji čustev temeljijo na tem, da se vsa čustva premikajo in niso statična. Neal Donald Walsch pravi, da so čustva energija v gibanji (emotion – energy in motion). No in ko čutimo neko napetost, ali strah, ugotovimo v katero smer se ta energija vrti in če jo nato zavrtimo v nasprotno smer, naj bi ta napetost izginila.
Kadar katerokoli čustvo prepustimo skozse itak ni problema – tako naj bi delovali. Problem so čustva, ki jih skozse ne prepustimo in nam zavladajo (sem prestrašen …). Po teoriji o telesih bolečine, ki se mi zdi smiselna in iz
nje izhajam, telesa bolečine mirujejo, dokler jih ne aktivira dražljaj,
soroden njihovemu energijskemu jedru. In tu pride do problema – ker gre za boleče čustvo, se podzavestno upremo, da bi ga sprocesirali. Ta upor lahko temelji na akciji, ki temelji na mentalu (preusmeriš pozornost na kaj drugega), na akciji, ki temelji na drugem čustvu (jeza je recimo tipičen kontrolni mehanizem, s katerim preprečimo, da se v nas sprocesira bolečina – saj tudi rečemo: “ujezil sem se, ker mi je “stopil na žulj””), na akciji, kjer skuamo bolečino “utišati” z različnimi substancami.
Bolečinskega jedra se rešimo, ko ga sprocesiramo!!!!!!!!! Ko se torej z njim soočimo, ne pa pobegnemo ali ga skušamo izkontrolirati. In to je tisto pravo.
Morda bi kakšen coach NLPja zadevo razložil ustrezneje, ampak glede na tvojo razlago dobim občutek, da “z vrtenjem v kontra smer” čustvo zgolj ZAČASNO utišamo, ne pa sprocesiramo.
BAD-BOY wrote:
Ena vaja je pa tudi ta, da se spomnimo dogodka, ko smo zelo uživali – bili veseli itd. in ta čustva ponovno podoživimo, povečamo sliko, naredimo svetlejše barve… in potem zavrtimo ta čustva hitreje in hitreje in močneje in močneje in ko uživamo “ko sto mater” pomislimo na kak dogodek, opravilo, ki nas čaka v prihodnosti, ali kaj drugega kjer bi radi bolj uživali in vrtimo čustva ob misli na to še malo časa.
Ja, to je klasičen način programiranja, pri katerem ostaja problem tistega, kar je v tebi. Tisto, kar je v tebi s takšnim načinom zgolj začasno prekriješ in ko vaje nehaš redno izvajati, se najpogosteje zgodi, da se težava vrne. Podoben način uporabljamo na Šoli za bioterapevte le v neki začasni fazi, ko imaš opravka s klientom, ki ne verjame, da lahko ozdravi ali karkoli naredi zase. Takrat se recimo lahko lotiš takšnih vaj, ko pa se klientu samopodoba dovolj popravi, pa uporabiš katero od metod integracije čustev. Fina bližnjica, ki pa naj nikakor ne bo edino, na čemer terapija sloni, je equilibrium.