Reply To: YTONG (siporex) in sevanje??
Normal
0
21
false
false
false
MicrosoftInternetExplorer4
st1:*{behavior:url(#ieooui) }
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}
RADON:
Raziskava seminarska: Gregor Svetina & Grega Čufer
- Radon(Rn) je eden od
žlahtnih plinov. - Odkrijemo ga lahko le s posebnimi inštrumenti, saj ga
s čutili ne moremo zaznati, zato dolgo nismo vedeli, da se nahaja v naših
stanovanjih. - Pri razpadanju nastali radon (Ra – 222) seva α delce, kateri imajo razpolovno dobo 3,8
dni. - Kamnine vsebujejo majhne količine radona, iz katerih se sprošča v
ozračje, vendar je koncentracija teh plinov od kraja do kraja različna. - Govorimo o geološkem radonu, ki je eno izmed mnogih sevanj v
naravi. - Enota aktivnosti je 1 Bq (becquerell), to je en razpad na sekundo.
- Glavni in hkrati tudi najbogatejši izvor radona je zemeljska
skorja. V zemeljski skorji so koncentracije radona običajno do nekaj 10
kBq/m3.
Plin radon nastaja z radioaktivnim razpadom
urana in torija v zemlji. Izhaja iz tal in se kopiči v slabo prezračenih
prostorih. Če koncentracija radona presega določeno mejo, Zdravstveni
inšpektorat RS priporoča sanacijo (možno je npr. odsesavanje zraka izpod talne
plošče).
Prekomerna koncentracija tega
plina lahko povzroči obolenje za pljučnim rakom. Do velikih količin pride
predvsem v rudnikih urana. Nam najbližnji tovrstni primer je bil v rudniku
Žirovski Vrh, ki dandanes ne obratuje več
Pri določanju lokacije za hišo se je pomembno pozanimati, na katerih kamninah
bo grajena, kajti če je grajena na kamninah, ki vsebujejo uran (npr. granit),
je koncentracija radona večja. Zelo pomemben je tudi gradbeni material..
Sprošča se tudi iz nekaterih novih gradiv, izdelanih iz nekaterih
industrijskih odpadkov (beton s fosfatno žlindro). Najmanj pa se ga sprošča iz
lesa.
Sevanje radona in njegovih potomcev še od
nekdaj predstavlja največji delež (približno 50%) naravnega sevanja okolja.
Koncentracija radona v bivalnih prostorih v Sloveniji je okoli 60 Bq/m3.
V stavbe radon prodira predvsem
iz tal ali iz gradbenega materiala, kot so naravni kamen, glina, opeka, mavec
itd. V bivalne prostore vstopi skozi razpoke in odprtine v betonski talni
plošči, skozi stične robove med temeljno ploščo in stenami, skozi
kanalizacijske odprtine in pri slabo tesnjenih vodovodnih napeljavah. Ker je
največji prispevek radona iz tal, je razumljivo, da so najvišje koncentracije
radona v zraku v kleteh, vendar ne samo zaradi visokih koncentracij v zemlji in
prodiranja v kletne prostore, temveč tudi zato, ker so ti prostori ponavadi
slabo prezračevani.
Mrežna radonska karta kaže v
južnem delu Slovenije ( na kraškem področju) močno podobnost s karto vsebnosti
radonovih potomcev in urana v vrhnjih tleh. Tako se pojavljajo najvišje
koncentracije radona v hišah prav na Krasu (Sežana 280 Bq/m3), pa tudi na
kraškem svetu.
Na tem področju z značilnimi kraškimi pojavi
je večja možnost prehoda radona iz tal v bivalne prostore.
Tudi
ob močnejših tektonskih prelomnicah, kot sta idrijski in predjamski prelom ter
savski prelom, je transport radona na površje olajšan v primerjavi s področji,
kjer prevladujejo močno nepropustne plasti.
V letih med 1975 in 1985 so na
Institutu Jožef Stefan izvajali meritve radona v kraških jamah, zdraviliščih in
premogovnikih ter meritve radona in radija v vodah.
Prišli so do naslednjih ugotovitev:
Pri meritvah v kraških jamah (12 turističnih
in 26 ostalih kraških jam) so izmerili
koncentracijo radona med 20 in
7000 Bq/m3.
V mineralnih in
termalnih vodah slovenskih zdravilišč v splošnem niso bile visoke.
Koncentracije radona v površinskih vodah so
bile v območju 95 do 5370 Bqm-3, v podtalnicah od 50 do 75000 Bqm-3,
medtem ko so bile koncentracije radija med 0,5 in 7,1 Bqm-3
v površinskih vodah in med 0,5
in 510 Bqm-3 v podtalnicah.
Koncentracija
radona v zaprtih prostorih v Sloveniji se uvršča v značilni srednjeevropski
razred, kjer so izmerili 40-60 Bq/m3, in so ustrezne za slovenski
klimatski prostor.
Koncentracije
radona v vseh 730 otroških vrtcih in 888 osnovnih in srednjih šol so večinoma
nizke; v 69% zgradb so bile koncentracije radona pod 100 Bq/m3 in v približno
2% zgradb nad 1000 Bq/m3. Povečana količina radona se sprošča tudi iz vode v termalnih kopališčih
in zdraviliščih .
Koncentracijo radona
zmanšujemo z prezračevanjem naših bivalnih prostorov.
V dobro izoliranih prostorih je
ob kurjenju premoga koncentracija radona nekajkrat večja kot pri starih
zgradbah.
Dandanes
gradbeniška merila dovoljujejo največ 100 Bq/m3.
VIRI:
http://www.epa.gov/radon/pubs/
http://home.howstuffworks.com/radon.htm
http://sl.wikipedia.org/wiki/Radon
http://www.icjt.org/tech/meje/meje41.pdf
Tako …
,
zame čist dovolj podatkov ….
Ni ravno siporeks ..ampak se lahko kaj iz tega tud koristnega ven potegne ….pač o teh sevanjih…a ne