Reply To: preventiva je kriva
Preveč za naenkrat. Dobro razmišljaš ampak ne dovolj dobro. Vsaj zame ne. Imam repliko na vse tvoje replike sam cajta ne 
.
Kar se tiče strupa v hrani je tako da nevednost ni enaka prepričanju. Če si prepričan da je hrana zdrava potem strup nima vpliva. Vera je tista ki ti kreira življenje.
Previdnost izvira iz strahu to je dejstvo. Toda zakaj bi človek moral biti previden..zakaj bi se sploh postavil v rizično situacijo. Če bi živel v popolnem zaupanju v notranje vodstvo in v življenje (se pravi brez strahu) potem nima šans za zaide na nevarna pota.
Športnik se ogreje z namenom da bo ogret. In ti je namen važen. Pri vsem kar počneš v življenju je skor najbolj pomemben namen. Če bi se hotel izognit poškodbam bi ostal doma. Sploh pa ne verjamem, da športnik razmišlja o poškodbah pred tekmo. Bil sem športnik v eni zelo nevarni kategoriji pa nikoli nisem razmišljal na tak način.
Glede čelad in pasov. Človek ki se z čelado in privezan počuti varnejše in dobro tudi dejansko je bolj varen in dobro.. Če daš čelado na glavo zato da si v primeru nesreče ne razbiješ glave je vibracija zelo slaba in kar kliče po težaveh. Gledam pravila smučarjev na smučiščih..mulci imajo vse mogoče preventivne ukrepe. Ko sem bil majhen pa smo imeli samo smučke pa palice in gas v dolino. Z temi preventivnimi ukrepi se nedolžnimotrokom vsiljuje strah ki ga nosijo starši oziroma zavarovalnice. Ko tej otroci zrastejo so pa strahopetci.
Tadej pravi..dvom ni nič drugega kot druga vera ki se ne ujema z prvo. In kar pričakuješ tistemu daješ večjo možnost manifesta.Ester pravi da je radostno pričakovanje pogoj za manifest dobrega.
Glede profi športnikov..bil sem in sem se poškodoval takoj ko je padel dvom ali bom manever speljal varno. Sicer sem užival v športu in res ekstremnih manevrih vendar vedno s zapanjem vase. Iz užitka se ne moreš poškodovati. Poškoduje dvom. Tu je klavzula. Srčna zadeva ne goljufa in te ne ogroža.
Na fotki sem jest. Za varno izpeljat takle manever potrebuješ toliko treninga da postane tvoja vera v srečen konec neizpodbitna. To lahko traja leta.
Glede tvojega zapestja si verjel da stvar NI resna. Moraš se pa zavedati, da vesolje po Abrahamu ne pozna besede NE in je vedno JA. Če bi ti verjel da je stvar nedolžna bi bilo drugače. Je pa tu še omenjena bolečina. Bolečina je vplivala na tvoje prepričanje in te opominjala na poškodbo. Torej če ne moreš sam proti sebi pač ne moreš. Sej taki smo vsi. Kaj si občutil takrat ko te je cepec brcnil? Kolikšna količina strahu ali jeze je šla skozi tebe? Na podlagi tistih občutkov bi lahko če bi bil genij ugotovil kolikšna poškodba te je doletela. Jest ne verjamem da si vsae to doživel popolnoma srečen in brezskrben ker si v sebi točno vedel, da te je brca samo pobožala.
Kar se govori zadnje čase hehe. Slovenija se zarašča stari. Ne verjemi vsega kar slišiš. Planet se ohlaja.
Nekoč sem bral da se struktura celic ki jih opazuješ lahko spreminja glede na tvoje prepričanje. Ko gledaš materino znamenje na koži in pomisliš da je to kožni rak se takoj celice v nevem koliko % spremenijo v rakave celice. Zastraševat mlade punce ki se jim joški še razvijajo z rakom…da se tipajo in sa vsako pikico pomislijo da je rak nikakor ni dobro. Problem je v zastraševanju. Ne zna vsaka punca ločit ene bulce od raka in dvomi pa strah so vedno prisotni. Samo opominjanje na raka je povzročilo več raka kot vse ostale substance skupaj.
ozelot2011-08-07 09:59:08
Vedno znova vse po starem