Reply To: Umirajoči; umrli

Član

Vesna wrote:

Dve poti sta. Mistična in znanstvena (okultna). Pot mistikov pelje s pomočjo čustev direktno v intuicijo. Obide um. Mistik pri najboljši volji ne more narisat zemljevida, ki bi naslednjim generacijam razkrival in osvetljeval pot. Opiše občutja, ki so ga vodila naprej. Z vzvišenimi izrazi želi opisati neopisljivo. Več ne gre.

Okultna pot je pot razodevanja. Nerazumljivo preglodaš do razumetja, nato do dojetja. Ko se usidraš na abstraktni mental, zmoreš uporabit nižji um kot orodje, ker ne izhajaš več iz njega, temveč rešuješ naloge skozi njega. Točno lahko opišeš prehojeno pot in s tem pustiš za sabo uporabne zemljevide.

Jaz bi pa od tu nadaljevala še v eno drugo smer. Iz te razlage se mi nekako rišejo vzporednice z različnimi pristopi v psihoterapiji. Večina jih sledi okultni poti, saj razvijajo številne tehnike in metode za razvozlavanje, tolmačenje, razlaganje, … strukture človekove osebnosti in vsega dogajanja v njegovem življenju. Obstaja pa tudi nekaj pristopov, ki se od tega zelo distancirajo in se celo otepajo česarkoli drugega kot zgolj osredotočanja na “tu in zdaj”. Tak način je najbolj doma v vzhodnih kulturah, na primer na Japonskem. Sila zanimivo pa je biti priča stika zahodnjaka s takim pristopom. Od večnega pričakovanja težkega dela na sebi in svetega prepričanja, da nas le to lahko osvobodi, smo kar malo zmedeni, ko ustvari terapevt s svojo navidezno pasivnostjo vzdušje, v katerem dobiš občutek, da je čisto vse v redu in prav… tudi če bomo tri dni sedeli v tišini in se niti pogovorili ne o enem samem problemu… To pa ne pomeni, da s tem res nič ne naredimo, morda pač na zavedni ravni ne in morda se narejenega zgolj ne zavedamo (takoj). Ob kakšnih ljudeh imam občutek, da sama njihova prisotnost neskončno dobro vpliva na mene, saj jih nezavedno sprejmem kot vzor – česar pa se zavedam, so vse tiste zablode in moje napake, ki jih v njih ne morem zrcaliti in me zato spomnijo, kaj še moram popraviti.

S tem bi rada povedala, da tudi tisti mistiki vseeno imajo moč za širjenje pozitivnega, za vzpodbujanje napredka… Mogoče nam je zaradi kulture le bolj na kožo pisano, ampak zdi se mi, da pa vseeno hitreje stopamo po poti osebnostnega oz. duhovnega razvoja, če sebe poskušamo čimbolj razumeti. Pa seveda ob tem včasih popustiti, narediti čisto nič in s tem ogromno opraviti.

Lepo je če deliš