Reply To: Kajenje
tadej pretner wrote: Tisti, ki so sproščeni, ki se jim hebe za vse, pa vse to prepustijo skozi sebe in v njih ne ostane praktično nič.
Še en dokaz za to, da je pristop “hebe se mi” majka duhovnosti
Do neke mere se s tem strinjam, samo če si že dal za primerjavo krapa in ščuko, potem je to podobno, kot da daš nekoga, ki večino časa premeditira v sedečem položaju in bolj malo diha, in nekoga, ki živi s polnimi pljuči. Dejstvo je, da se te v prvem položaju bolj malo prime, samo tudi bolj malo doživiš. V končni fazi pa sta en in drug način življenja samo izkušnja in ne zdi se mi smiselno govorit, da je en način boljši od drugega (saj ne da si to konkretno rekel, samo tako zveni). Tako krap, kot tudi ščuka sta povsem zadovoljna s svojo naravo, ena bolj kapha, druga bolj vatta, ker pač nimata možnosti, da bi z njo upravljala. Če pa smo pri ljudeh, potem je res, da so ti, ki se jim jebe, bolj krapi po naravi, ki skrbijo predvsem za svoje ugodje, za druge pa jim je bolj malo mar. Poleg tega imajo percepcijo naravnano podobno kot krap, ki brodi po svojem mulju, tako tudi ljudje s to naravo vidijo in slišijo samo tisto, kar želijo. Ljudje z naravo ščuke pa po drugi strani seveda ne zmorejo razumet, da ni treba bit ves čas na preži, da se lahko ustavijo in zrelaksirajo. No, ampak kar želim povedat je to, da ni nobeden od njiju boljši in da prav vsaka struktura omogoča pomik naprej, samo vsak mora vstopiti skozi svoja vrata. Ščuke se morajo naučiti umirjati in prepuščati stvari skozi sebe, krapi pa razbijat svoje pogosto zakrnele strukture. Prav nobenemu pa ne bi rekla, naj uporabi pristop “jebe se mi”.