Reply To: Uporabnost nevidnega DNK
tadej pretner wrote: – Gromozanska razlika v destruktivnem vplivu je, ali kadiš iz užitka, ali zato, da bi s cigareto izkontroliral stres.
Pri ultrazvoku oziroma njegovem vplivu pa gre za nekaj povsem drugega. Sesipa našo bazično energijsko strukturo in to bolj ali manj trenutno, ne glede na to, kakšen odnos mi do njega vzpostavimo.
Menim, da enaki principi veljajo tako za cigarete, kot zobno ščetko z ultrazvokom. Tudi cigareti še kako sesipajo “našo bazično energijsko strukturo”, ker gre za povsem kemične vplive.
Kar namreč trdiš, bi lahko obravnavali, kot t.i. »družabno« kajenje, ki je prav tako ENAKO nevarno za ožilje, srce in pljuča kot kajenje, da bi “izkontroliral stres”. Ljudje se pri kajenju ponavadi bojijo raka na pljučih, za razvoj katerega je ponavadi potrebnih več let, vendar cigaretni dim začne s svojimi več kot 7.000 kemikalijami naše telo zastrupljati TAKOJ (ali trenutno, kot si se izrazil), ko naredimo prvi »dim«. Povzroči se namreč škoda v celici skoraj vsakega organa. »Prav tisti en dim je lahko vzrok za srčno kap,« pojasnjuje znana ameriška kirurginja Regina M. Benjamin. Tudi sam sem pri spremljanju zdravstvenih vsebin govoril s predavateljico zdravnico, ki je povedala, da se VEDNO pri kajenju, ne glede na psihološko predispozicijo oz. predznak, ZAGOTOVO pojavijo spremembe na sluznici pljučnih mešičkov, kar potem pozneje lahko vodi do brohitisa, astme in nenazadnje pljučnega raka.
Ostale zelo znane škodljive spojine izmed 7.000 (od tega so recimo naslednje:
Amoniak: sestavina, ki jo imajo tudi nekatera gospodinjska čistila
Izvleček korenine angelike: povzroča raka pri živalih
Arzenik: sestavina podganjega strupa
Benzen: uporabljen za izdelavo barv in sintetične gume
Ogljikov monoksid: strupen plin
Kadmij: vsebujejo ga baterije
Cianid: smrtonosen strup
DDT: prepovedan insekticid
Formaldehid: uporabljen za prezervacijo mrtvih primerkov živali
Naftalin: sestavina v kroglicah proti moljem
Metil izocianat: strupen plin, zaradi katerega je leta 1984 umrlo osem tisoč prebivalcev mesta Bhopal v Indiji.
Polonij: rakotvoren radioaktiven element
Sam zelo težko sprejmem trditev, da zgoraj naštete snovi NE vplivajo škodljivo na telo, če kadiš “iz užitka”, vplivajo pa, če kadiš, da bi “izkontroliral stres.” Poleg tega sam ne poznam veliko ljudi, ki bi kadili zato, da bi “izkontrolirali stres”, saj v glavnem kadilci pravijo, da kadijo “iz užitka” oz. vemo, da cigareti ZASVAJAJO tako psihično, kot fizično. Težko bi rekli, da je kadilec že zjutraj, ko se komaj zbudi in ob kavici pokadi prvo cigareto, to stori zato, da bi “izkontroliral stres”, pa pa iz čustega UŽITKA… Pa reci, če ni tako 
In, če že govorimo o energiji, je v zvezi s tem veliko zanimivega povedala dr. budwigova, ki je povedala, da človek za svoje delovanje potrebuje tri glavne vire energije:
33% energija svetlobe
33% energija prehrane
33% energija uma
Torej za psihološki vpliv odpade samo 33% energije, potrebne za normalno življenje. Na žalost pa vsi trije viri energije ne ustvarjajo enake žvljenjske energije na enak način pri vseh ljudeh. Vsakdo ni sposoben sprejeti dovolj energije z molitvami in meditacijo, kot so to sposobni indijski učitelji joge. Ljudje se moramo tudi prehranjevati. Ne morejo vsi, ki veliko časa prebijejo v naravi, namesto zdrave hrane jesti hamburgerjev ali kakšne druge hrane brez kakovostnih sestavin. Niti najboljša prehrana pa ni zagotova pomoč osebi, ki ni sposobna izkoriščati ostalih virov energije in ruši svoje zdravje po drugih poteh. Samo če smo sposobni izkoriščati vse tri vrste energetskih virov, imamo veliko možnosti, da ne bomo zboleli oziroma, da bo proces okrevanja hitreje napredoval.
Pri kajenju, ki tudi po dr. Budwigovi ZAGOTOVO jemlje energijo, lahko kadilec kompenzira porabo energije z drugimi viri le-te. Je pa tako, da je ne glede na to, s kakšne pozicije kadiš, z leti vse težje zadrževanje potrebne energije. Pravi, da zbolimo zaradi “tatov” elektronov, ki preprečujejo celično dihanje. Cigareti, ne glede na to, zakaj jih kadiš, vsebujejo en kup takšnih “tatov”, zato Z LETI pač pustijo svoj davek, lahko pa uspeš manjko energije skompenzirati na druge načine, to pa vsekakor drži. Pravi, da veliko ljudi za življenje potrebuje samo 40% dostopne energije, ostali pa je potrebujejo 70%. Dokler so sposobni zbrati dovolj energije za življenje, bo ta podpirala zdravje.
Pri kadilcih torej, ki kadijo in ne zbolijo, enako kot velja za tiste, ki se nezdravo prehranjujejo, očitno velja, da uspejo nekako IZRAVNATI energijo, ki jim jo “kradejo” cigareti oz. nezdrava prehrana.
Ne pozabi pa tudi na raziskave zadnjih nekaj let, ki vse bolj potrjujejo predpostavko o pomembnem medsebojnem vplivu genov in okolja. V primeru raka, lahko izpostavljenost okolju povzroči poškodbe tistih genov, ki so odgovorni za celično rast in regulacijo (iniciacija raka). Tu gre za neposreden vpliv okolja na gene. Lahko pa podedujemo gene, ki vplivajo na sposobnost našega organizma da inaktivira kemijske mutagene iz okolja ali na sposobnost popravljanja nastalih poškodb DNK. Zaradi razlik v določenih genih smo torej lahko bolj ali manj občutljivi za nastanek raka. Mutacije povečujejo genetsko obremenjenost in povzročajo tveganje za nastanek raka. Nastanejo zaradi poškodb DNK ali pa zaradi napak pri podvojevanju DNK in/ali segregaciji kromosomov. Koliko lahko na takšno dogajanje vplivajo MISLI je spet vprašanje, vendar pa načeloma (samo) 33%.
To je tudi razlog, zakaj se še nihče ni pozdravil SAMO zaradi spremembe misli. Ta sprememba je seveda nujna, saj predstavlja pomembnih 33% energije za ozdravitev, vendar pa je ostalih 66% povezanih s prehrano in svetlobo. Svetlobo očitno lahko pridobmo tudi z vrsto alternativnih metod zdravljenja, kot je akupunktura, energijsko zdravljenje itd.
In nenazadnje paradoks: ko praviš, da je velika razlika, ali KADIŠ iz užitka ali zato, da bi izkontroliral stres je verjetno ravno STRES glavni razlog za nastanek bolezni, potem pa še strupi iz cigaret. Ker takrat, ko kadiš, da bi izkontriliral stres, te “rušita” dva vpliva (stres+cigaretni strupi), če pa kadiš iz užitka, pa samo en… 
V bistvu imaš v tem delu celo prav! JE razlika…
In ravno STRES je problem, kajti pri zobni ščetki iz ultrazvoka pač stresnega faktorja ni.
ROBERT ZUPANČIČ