Želje

Ta tema vsebuje 108 odgovorov, ima 17 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a  jernej 6 let, 8 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #4349

    tadej pretner
    Moderator

    Prenešeno iz teme Luna

    Cica wrote:

    Želje sem vedno imela za gonilo funkcioniranja…a ima tukaj že kakšen ego preveč prstov zraven?
    Verjetno se je o tem tud že na forumu kej pisal pa sem zgrešila…???

    Lep dan

    Če se spomniš, sem v šoli omenjal Piageta v kontekstu njegovih proučevanj vedenja otrok – ena njegovih teorij (pa ne le njegovih) je, da se dojenček v zgodnji fazi počuti del celote in ne šteka, da je ločena entiteta. Lahko bi rekli, da doživlja svet podobno kot odrasel človek, ko je v meditaciji – pogosti so komentarji, da se folk takrat počuti popolno, da ima vse, kar rabi … Ko pa se začne otrok začne počutiti kot ločena entiteta (ko zašteka, da je recimo Polona), pa izgubi občutek popolnosti in nastopi vprašanje jaz sem kaj? To vprašanje potem skozi razvoj zafilamo s prepričanji “kaj smo” in “kaj nismo”. Ampak zelo podoben je tudi razlog za pojavljanje želja – občutek nepopolnosti, ki ga želimo zapolniti z neko materialno željo (nov avto, nova frizura, zveza z neko osebo …). Ena od definicij želje je, da gre za nezasitno čustveno lakoto. Poglejva pa si še nekaj dejstev:
    – Želje te usmerjajo iz stanja tukaj in sedaj (želiš si, da bi bil drugje, da bi bil drugačen, da bi imel boljši avto …) in verjamemo, da nam bo izpolnitev želje čustveno napolnilo. Pa ni tako. Po krajši fazi zadovoljstva, smo spet nezadovoljni in si zaželimo nekaj, za kar menimo, da nas bo čustveno izpolnilo. Pa tudi na sami poti do uresničitve želje si fokusiran na cilj, ne na pot (spet nisi tukaj in sedaj).
    -Želje so umetne. Ne zgodijo se “kar tako”, ampak jih generirajo vrednote, ki so nam jih vcepili v procesu vzgoje/odraščanja. Če je temu tako (in je), so torej želje posledica vpliva NV polj.

    Zdaj boš rekla, kaj pa kariera, ali si ne smem želeti, da v življenju uspem?
    Veliko smo že govorili o tem, da nam v procesu vzgoje/odraščanja “naložijo” kup programov, zaradi katerih se ne zavedamo svojih dejanskih potreb. Vcepijo ti recimo željo, da boš zdravnik in potem začneš hoditi proti temu cilju, morda pa to sploh ni tisto, kar te resnično veseli in ni področje, na katerem lahko največ daš, se najbolj razviješ, največ prispevaš v kolektivnem smislu.
    Ampak mimo tega pač ne moremo. Ampak ko govorimo o občutku, ko začutiš, kaj je zares “tvoje”, običajno uporabimo termin vizija, ne želja. Ko uresničuješ svojo vizijo, se ti dogajajo srečni slučaji. Ko začutimo potrebo, da nekaj naredimo/imamo, se mi zdi pomembno, da ozavestimo iz kje ta potreba izhaja (moč notranjega opazovalca) in potem vidiš, ali gre za namero NV polj ali tvoje biti.

    Že v drugih temah sem večkrat poudaril, da ni z denarjem in materialnimi dobrinami nič narobe, če niso sami sebi namen. Oglejva si primer novega avtomobila – lahko si ga ŽELIŠ zato, da boš videti večja faca, lahko pa se recimo pojavi potreba po novem avtomobilu iz povsem drugih vzgibov – rabim recimo terenski avto, ker so moji najljubši placi za ribičijo težko dostopni oziroma vodijo do njih slabi kolovozi. Ko torej želiš nekaj materialnega zato, da ti bo to pomagalo k lastnemu izrazu, je to o.k.

    Morda bo kdo rekel, da bi šel svet v franže, če bi bili vsi v stanju tukaj in sedaj, če ne bi stvari planirali … Planiranje je v današnjem svetu potrebno, ampak fokus naj ne bo na cilju, ampak na poti do njega – kot pri alpinistu, ki je maksimalno osredotočen na vsak korak, a hkrati ve, kam gre.

    P.S. – včasih je ful težko pogruntat, ali gre za željo/namero NV polja ali tvojo resnično potrebo. Recimo – žejen sem in spil bi kokto LOLLOLLOL. Definitivno gre za prvine enega in drugega.

    tadej pretner2010-07-29 18:25:42

    Lepo je če deliš
    #4359

    Cica
    Član

    Aha, tle je keč…predvsem v definiciji besede “želja”.

    Važen je vzgib/motiv ki te vodi do dosega nekega cilja, da govoriš o želji oz. o potrebi samoizpolnitve…

    Flower

    Lepo je če deliš
    #4361

    AVATAR
    Član

    Aha, tle je keč…

    Čuj Cica…ne vem, če bo iz te moke…dober kruhek…

    Lepo je če deliš
    #4364

    Cica
    Član

    AVATAR wrote: Aha, tle je keč…

    Čuj Cica…ne vem, če bo iz te moke…dober kruhek…

    Hvala za skrb…
    Kruhek pa bo, kakršnega si bom sama spekla…če se bom naučila kakšnega boljšega recepta pa tolk boljš…

    Lep dan

    Flower

    Lepo je če deliš
    #4365

    AVATAR
    Član

    Cica wrote:

    Aha, tle je keč…

    Čuj Cica…ne vem, če bo iz te moke…dober kruhek…

    Hvala za skrb…Kruhek pa bo, kakršnega si bom sama spekla…če se bom naučila kakšnega boljšega recepta pa tolk boljš…Lep danFlower

    Ne gre za recept!…Dan danes se veliko receptov TRŽI…prodajo se milijonske naklade teh receptov…avtorji poberejo denarce in udobno živijo…seveda na svoj način.

    Vsi imamo svoje želje…to je povsem normalno-človeško…za večino želja potrebuješ denarce…za svoj stil življenja tudi…torej za dobri kruhek…tako pač je v tej družbi…Zraven moje službe iščem denarce še drugje…na svoj način…bolj si iznajdljiva…več denarcev pokasiraš..večji je tvoj doseg….Duhovneži radi..ko..ko…dak…da temu ni konca…sploh ne gre za to…AMPAK…za to kar ti želiš…tvoje življenje je tvoje…sama naredi z njim…kar želiš.

    P.S.

    Namesto lep dan in rože…napiši;

    Mater sem dobra

    Lepo je če deliš
    #4374

    anja
    Član

    [/QUOTE]

    Če se spomniš, sem v šoli omenjal Piageta v kontekstu njegovih proučevanj vedenja otrok – ena njegovih teorij (pa ne le njegovih) je, da se dojenček v zgodnji fazi počuti del celote in ne šteka, da je ločena entiteta. Lahko bi rekli, da doživlja svet podobno kot odrasel človek, ko je v meditaciji – pogosti so komentarji, da se folk takrat počuti popolno, da ima vse, kar rabi … Ko pa se začne otrok začne počutiti kot ločena entiteta (ko zašteka, da je recimo Polona), pa izgubi občutek popolnosti in nastopi vprašanje jaz sem kaj? To vprašanje potem skozi razvoj zafilamo s prepričanji “kaj smo” in “kaj nismo”. Ampak zelo podoben je tudi razlog za pojavljanje želja – občutek nepopolnosti, ki ga želimo zapolniti z neko materialno željo (nov avto, nova frizura, zveza z neko osebo …). Ena od definicij želje je, da gre za nezasitno čustveno lakoto. Poglejva pa si še nekaj dejstev:
    – Želje te usmerjajo iz stanja tukaj in sedaj (želiš si, da bi bil drugje, da bi bil drugačen, da bi imel boljši avto …) in verjamemo, da nam bo izpolnitev želje čustveno napolnilo. Pa ni tako. Po krajši fazi zadovoljstva, smo spet nezadovoljni in si zaželimo nekaj, za kar menimo, da nas bo čustveno izpolnilo. Pa tudi na sami poti do uresničitve želje si fokusiran na cilj, ne na pot (spet nisi tukaj in sedaj).
    -Želje so umetne. Ne zgodijo se “kar tako”, ampak jih generirajo vrednote, ki so nam jih vcepili v procesu vzgoje/odraščanja. Če je temu tako (in je), so torej želje posledica vpliva NV polj.

    Zdaj boš rekla, kaj pa kariera, ali si ne smem želeti, da v življenju uspem?
    Veliko smo že govorili o tem, da nam v procesu vzgoje/odraščanja “naložijo” kup programov, zaradi katerih se ne zavedamo svojih dejanskih potreb. Vcepijo ti recimo željo, da boš zdravnik in potem začneš hoditi proti temu cilju, morda pa to sploh ni tisto, kar te resnično veseli in ni področje, na katerem lahko največ daš, se najbolj razviješ, največ prispevaš v kolektivnem smislu.
    Ampak mimo tega pač ne moremo. Ampak ko govorimo o občutku, ko začutiš, kaj je zares “tvoje”, običajno uporabimo termin vizija, ne želja. Ko uresničuješ svojo vizijo, se ti dogajajo srečni slučaji. Ko začutimo potrebo, da nekaj naredimo/imamo, se mi zdi pomembno, da ozavestimo iz kje ta potreba izhaja (moč notranjega opazovalca) in potem vidiš, ali gre za namero NV polj ali tvoje biti.

    Že v drugih temah sem večkrat poudaril, da ni z denarjem in materialnimi dobrinami nič narobe, če niso sami sebi namen. Oglejva si primer novega avtomobila – lahko si ga ŽELIŠ zato, da boš videti večja faca, lahko pa se recimo pojavi potreba po novem avtomobilu iz povsem drugih vzgibov – rabim recimo terenski avto, ker so moji najljubši placi za ribičijo težko dostopni oziroma vodijo do njih slabi kolovozi. Ko torej želiš nekaj materialnega zato, da ti bo to pomagalo k lastnemu izrazu, je to o.k.

    Morda bo kdo rekel, da bi šel svet v franže, če bi bili vsi v stanju tukaj in sedaj, če ne bi stvari planirali … Planiranje je v današnjem svetu potrebno, ampak fokus naj ne bo na cilju, ampak na poti do njega – kot pri alpinistu, ki je maksimalno osredotočen na vsak korak, a hkrati ve, kam gre.

    P.S. – včasih je ful težko pogruntat, ali gre za željo/namero NV polja ali tvojo resnično potrebo. Recimo – žejen sem in spil bi kokto LOLLOLLOL. Definitivno gre za prvine enega in drugega.

    Tale post je pa meni the best ClapClapClap Thumbs UpThumbs UpThumbs Up
    Lepo je če deliš
    #6286

    Katka
    Član

    Samo razmisljam…clovek bi bil brez pricakovanj, brez zdravih zelja….na pol mrtev…mislim, da me ravno zelje vlecejo naprej…pa ne toliko zelje po materialnih dobrinah…gre se bolj za zeljo preziveti to zivljenje kar najlepse…zelja potegniti iz dneva tisto najlepse, najboljse kar mi lahko ponudi…Zelja najti se v vsakem dnevu posebej…Moja zelja je najti sebe…tisto najboljse kar je v meni…svojo pot…ko tocno ves, ja to je to…Da ne zapades v monoton ritem vsakdana ..recimo ko se sprasujes…bemtis, a sem na temu svetu samo zato, da hodim v sluzbo, kuham, pospravljam, perem…je to vse, kar mi zivljenje lahko ponudi…No, vedno znova obcudujem zenske, ki so s takom lifom cist srecne in zadovoljne…in sprasujem se nestetokrat…mogoce je pa z njimi cisto o.k. pa je le z menoj nekaj hudo narobe…ko brskam, iscem…

    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.