Vera gore premika

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Vera gore premika

Ta tema vsebuje 35 odgovorov, ima 7 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a  Filius Dei 7 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #25797

    ozelot
    Participant

    VERA GORE PREMIKA

    Zdi se da slovenci narobe razumemo besedo VERA. Ker sta
    besedi vera, verjamem zelo podobni sklepamo da je to sorodno. Angleško govoreči
    ljudje imajo precej različni besedi FAITH in BELIVE.

    Vera ni tisto kar nekdo verjame. Tisto kar verjameš je
    osnovano na informacijah ki si jih sprejel za svojo resnico potem ko si jih
    milionkrat slišal. Zato tudi naše maše vsako leto ponavljajo iste pridige da
    ljudje slučajno nebi pozabili kaj verjamejo. Vera ki jo nosi človek v sebi pa
    se ne reducira z izgubo spomina. Me prav zanima kako dobri verniki so dementni
    ljudje oziroma tisti z amnezijo.Vera je kot nek ključ od omarice kjer ima bog
    shranjene čudeže vseh sort in vse vrste moči. Vera je energija ki jo posameznik
    nosi sabo in je na nezavedni ravni registrirano kot povezava z bogom in njegovo
    naklonjenostjo.Po tej logiki bi vera res lahko gore premikala prepričan pa sem
    da vsi verniki tega sveta skupaj ne zmorejo s pomočjo vere premakniti niti
    najmanjšega kamenčka. Torej je nekaj narobe ali z pregovorom ali pa z njihovo
    vero. Ko je Jezus oživil prvega od mrtvih se je zanašal na svojo vero. Nikakor
    ni mogel biti mentalno prepričan da bo uspel ker tega ni še nikoli storil.
    Mislim da je imel vsak človek že kdaj občutek da nekaj zmore čeprav so vsi rekli
    da ni mogoče in potem je to tudi storil. Včasih tudi ni potrebno da imaš ob
    sebi tiste ki negirajo uspeh. Predstavljaj si da skačeš čez jarek. Tega še
    nikoli nisi počel a v sebi veš da zmoreš in pravzaprav o tem sploh ne
    razmišljaš. Enostavno skočiš čez. To je vera!

    Verniki ki imajo težave v življenju so slabi verniki.

    Lepo je govoriti kako je bog ljubeč in kako ti vse dobro
    želi in da je tvoja želja njegova želja a hkrati imaš polno nerešljivih težav.
    Človek ki resnično nementalno veruje, ki v sebi nekako ve da bo rešen potem bo
    rešen. Jezus je rekel: »vera te bo ozdravila.« S tem je mislil na notranjo
    silo-znanje-povezavo z izvorno močjo. Če bi to rekel danes nekomu ki ne hodi k
    maši bi v trenutku obupal ali pa začel klečeplaziti pred oltarji vsega sveta. Seveda
    lahko človeka ozdravi tudi prepričanje a ga lahko tudi nazaj v bolezen potegne
    potem ko ga nekdo prepriča v nasprotno. Bruno Groening je imel nemalo primerov
    ko so ljudje ki jih je ozdravil z pomočjo vere nazaj zboleli potem ko jih je
    nekdo prepričal da je šarlatan. Pa so se vrnili k njemu in spet ozdraveli…tako
    se je lahko ponovilo kar nekajkrat.

    Ali smo izdajalci naših očakov?

    Naši očetje….no pravzaprav pra pra pra pra dedje so umirali ko
    so jim vsiljevali nova prepričanja in mi smo to gladko malo pozabili. Celo
    prepričali so nas da so bili naši predniki slabi, neverni in da smo kot vrsta
    potrebni neke prenove. Seveda se lahko vsake toliko znajde kdo ki ti reče da je
    bil tvoj stari prida nič ampak to še ne pomeni da mora vtikat nos vate in te
    spreminjat.

    Vernike bi morali preimenovati v »Tisti ki verjamejo«

    avtor sem jest

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #25799

    tadej pretner
    Moderator

    ozelot wrote:

    Normal
    0
    21

    false
    false
    false

    MicrosoftInternetExplorer4

    VERA GORE PREMIKA

    Zdi se da slovenci narobe razumemo besedo VERA. Ker sta
    besedi vera, verjamem zelo podobni sklepamo da je to sorodno. Angleško govoreči
    ljudje imajo precej različni besedi FAITH in BELIVE
    .

    Vera ni tisto kar nekdo verjame. Tisto kar verjameš je
    osnovano na informacijah ki si jih sprejel za svojo resnico potem ko si jih
    milionkrat slišal. Zato tudi naše maše vsako leto ponavljajo iste pridige da
    ljudje slučajno nebi pozabili kaj verjamejo. Vera ki jo nosi človek v sebi pa
    se ne reducira z izgubo spomina. Me prav zanima kako dobri verniki so dementni
    ljudje oziroma tisti z amnezijo.Vera je kot nek ključ od omarice kjer ima bog
    shranjene čudeže vseh sort in vse vrste moči. Vera je energija ki jo posameznik
    nosi sabo in je na nezavedni ravni registrirano kot povezava z bogom in njegovo
    naklonjenostjo
    .Po tej logiki bi vera res lahko gore premikala prepričan pa sem
    da vsi verniki tega sveta skupaj ne zmorejo s pomočjo vere premakniti niti
    najmanjšega kamenčka. Torej je nekaj narobe ali z pregovorom ali pa z njihovo
    vero. Ko je Jezus oživil prvega od mrtvih se je zanašal na svojo vero. Nikakor
    ni mogel biti mentalno prepričan da bo uspel ker tega ni še nikoli storil.
    Mislim da je imel vsak človek že kdaj občutek da nekaj zmore čeprav so vsi rekli
    da ni mogoče in potem je to tudi storil. Včasih tudi ni potrebno da imaš ob
    sebi tiste ki negirajo uspeh. Predstavljaj si da skačeš čez jarek. Tega še
    nikoli nisi počel a v sebi veš da zmoreš in pravzaprav o tem sploh ne
    razmišljaš. Enostavno skočiš čez. To je vera!

    /* Style Definitions */
    table.MsoNormalTable
    {mso-style-name:”Navadna tabela”;
    mso-tstyle-rowband-size:0;
    mso-tstyle-colband-size:0;
    mso-style-noshow:yes;
    mso-style-parent:””;
    mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
    mso-para-margin:0cm;
    mso-para-margin-bottom:.0001pt;
    mso-pagination:widow-orphan;
    font-size:10.0pt;
    font-family:”Times New Roman”;
    mso-ansi-language:#0400;
    mso-fareast-language:#0400;
    mso-bidi-language:#0400;}

    – Nimam občutka, da je slovenščina z izrazi siromašna. Temule, o čemur govoriš, bi lahko rekli “zaupanje v življenje”.

    – Poanta zaupanja v življenje je tvoj stavek, ki sem ga poudaril drugega. Vera je mentalna kategorija, zaupanje v življenje pa energijska.

    – Navedb iz svetega pisma ni jemati dobesedno. Pa ne gre za to, da sploh ni zuiher, da je Jezus v resnici kdaj živel, ampak bolj za to, da so bili originalni evangeliji pisani precej nerazumljivo in dvoumno (za štos vzemi v roke Tomažov evangelij) – šele kasneje so iz njih naredili lepo berljive zgodbe Pri štoriji z Lazarjem, katerega naj bi Jezus obudil od mrtvih, je prav mogoče, da je šlo v resnici za kakšno iniciacijo. Vse “resne” iniciacije pomenijo smrt nečesa starega in rojstvo nečesa novega. In v prvih treh stoletjih so zgodnji kristjani baje dejansko uporabljali več iniciacijskih obredov (ta hip se ne spomnim, od kje mi ta podatek, zanesljivo pa ni iz kakšne pofl literature).

    Lepo je če deliš
    #25996

    ozelot
    Participant

    Danes ponoči mi je padla misel v glavo:

    Prava vera je to da preživiš tudi ko nimaš nobene mentalne vere več, si obupan in prestrašen.

    Še ena je bila:

    Strah te je le do takrat dokler misliš-upaš da mogoče pa le obstaja neka rešitev situacije.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #25997
    snowcat :)
    snowcat :)
    Participant

    ozelot wrote: Danes ponoči mi je padla misel v glavo:

    Prava vera je to da preživiš tudi ko nimaš nobene mentalne vere več, si obupan in prestrašen.

    Še ena je bila:

    Strah te je le do takrat dokler misliš-upaš da mogoče pa le obstaja neka rešitev situacije.

    A veš, da ne vem ali je tako. Rešitev je potrebna. To je smer ali cilj. Brez tega lahko vržemo našo kreativnost v koruzo skupaj s našim božanskim delom vred..
    Jaz sem zmeraj imela na kakšno kritično situacijo – najhujši scenarij pripravljen – torej sem šla mirno v situacijo s planom A, B, C , …. v ,,žepu,, Torej nič upanja, priprava, sprejetje in akcija. Če bi bila zagret Transurfista, bi rekla, da je pot, pa ni višek ali manjko potenciala na poti.

    Tisto strah_misliti_upati_rešitev je sistem v delovanju takrat, kadar človek verjame/misli/je prepičan, da rešitev pride od ZUNAJ in da on je samo opazovalec/žrtev/sprejemnik tega.

    snowcat

    Lepo je če deliš
    #25998

    ozelot
    Participant

    Glede strahu sem izhajal iz tega da ko si v kritični situaciji na katero ne znaš vplivat se predaš in zavzameš neko drugo vlogo in nisi več med ogroženimi. Strah izgine. To ni običajnih vsakodnevnih situacijah ki te plašijo ampak v mejnih ki jih zdržiš.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #26029

    tadej pretner
    Moderator

    ozelot wrote: Glede strahu sem izhajal iz tega da ko si v kritični situaciji na katero ne znaš vplivat se predaš in zavzameš neko drugo vlogo in nisi več med ogroženimi. Strah izgine. To ni običajnih vsakodnevnih situacijah ki te plašijo ampak v mejnih ki jih zdržiš.

    Ne razumem, kaj s tem misliš. KAkšno drugo vlogo zavzameš? Ne gre skupaj – predaja in zavzemanje druge vloge.

    Vse skupaj naj bi bilo takole: prepusti se strahu in opazuj njegovo vibracijo v telesu, da ga boš sprocesiral, hkrati pa pazi na to, da globoko dihaš. A štos je v tem, da za večino tale nasvet ni uporaben, saj večina ni sposobna te vibre opazovati ampak čim se strah pojavi, nezavedno uporabi kak obrambni mehanizem, ali pa jih strah prevzame na način, da so čist usrani in ni šans, da bi lahko opazovali vibro.

    Lepo je če deliš
    #26030

    ozelot
    Participant

    Pravzaprav ne zavzameš druge vloge ampak vloga zavzame tebe. Mogoče kot neka odsotnost ali kaj podobnega. Popolna vdaja in posledično neki mir. Nevem ampak enkrat sem slišal nekje da se recimo duh odstrani iz telesa ob kritičnih situacijah zato da se nebi poškodoval. To je tik pred nesrečo ponavadi. In potem se dojemanje situacije spremeni. Vse skupaj nima nobene teže. Mogoče je to to kaj pa vem.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.