Veganstvo, vegetarijanstvo,..

Forum Duhovnost Forumi Zdrava prehrana Veganstvo, vegetarijanstvo,..

Ta tema vsebuje 108 odgovorov, ima 21 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a  Potočnik 4 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #3868

    Lilly
    Član

    Ker sem ravno v prehajanju na veganski način prehranjevanja, me zanima, ali ima kdo izkušnje s tem…?

    V bistvu me sedaj še najbolj zanima, kakšne so izkušnje drugih v zvezi z družabnim vidikom te spremembe. Še zmeraj so namreč v meni živi spomini na obdobje, ko sem nehala jesti meso in ni bilo ne konca in ne kraja številnim debatam o hrani (ki jih praviloma nisem načenjala jaz in sem morala z njimi pogosto zagovarjati svojo zdravo pamet). Veganstvo je pa še toliko manj prisotno v kolektivni zavesti ljudi, čemur verjetno sledi še toliko več odporov iz vseh strani… tale družabni vidik je še bolj neugoden zaradi vprašanj drugih, kaj ti bodo ponudili kot gostu (na kosilu, rojstnem dnevu, pikniku)… pa tvojih lastnih dilem, kako boš čimbolj elegantno odklonil in zavrnil to in ono in tisto in tega in onega in tistega…
    Mislim, da ravno zaradi vsega tega rabim to prehodno fazo, ki je zdaj še najbolj podobna opogumljanju, da grem jovo na novo čez vse: vprašanja, napovedovanja, pametovanja, začudenja, milostne poglede, ponudbe, naj vsaj malo probam…Wacko jaz bi pa samo jabolko pa božji mir Smile
    Lepo je če deliš
    #3974

    Tančka
    Član

    Lilly živjo,

    vidim, da ni nobenega odziva glede veganstva:) Sama imam nekaj izkušenj (pet let), nekaj tudi z družabnim vidikom…Ta vidik je malo problematičen, žal…
    K sreči imam tako službo, da nimam kakšnih službenih kosil, večerij etc. in da grem na službeno pot maksimalno en teden na leto. Takrat nastopijo težave:) V še tako dobrih hotelih nimajo domišljije, kaj bi lahko veganu pripravili. Navadno se konča pri velikih krožnikih solate. Sama sem veganka, ne pa presnojedec, vsak dan jem kuhano (toplo) hrano, zato se po taki hrani počutim slabo, šibko in me zebe… Seveda ne gre brez vnovičnega in vnovičnega pojasnjevanja zakaj veganstvo. Priznam, da sem po toliko letih že utrjena in me vprašanja ne obremenjujejo več (na začetku mi je bilo precej neugodno, ker so ljudje pogosto netolarantni do ljudi, ki imajo drugačne poglede glede hrane).
    In vsakič sem strašno vesela, ko se po službenih poteh vrnem domov.

    Kar se tiče raznih piknikov, praznovanj doma… pa me ljudje zdaj že poznajo, sprejemajo moj način prehranjevanja, se potrudijo in pripravijo kaj zame (celo tortico). Če pa grem na “nepoznan” teren, raje nesem s sabo kaj pripravljenega.

    V restavracije, razen Govindasa, in včasih kakšno pizzerijo, pa ne hodim.

    Upam, da sem ti bila v pomoč.

    LP

    Lepo je če deliš
    #3985

    Brezo
    Član

    Jaz bi se bolj vprašal kaj naj bi bil vzrok za tako odločitev Question

    Hm, družabni vidik…jaz ne vidim tolk problemom s hrano kot s trdno voljo da se kao ne prekršiš…Ko se okolica enkrat navadi na tvoj slog, potem ni več problemov…Sicer pa vsi ta boljši gostinci ponujajo tudi vegi varianto…zaplete se lahko samo če črtaš iz jedilnika tudi mleko in mlečne izdelke zlasti sir…potem se pa ponudba v lokalih res zmanjša na minimum…in če črtaš še določeno junk food potem včasih res ni izbire…na kratko povedan o veganstvu je dost informacij na netu…Wink

    Problemčki se lahko pojavijo na raznih piknikih, praznikih, rojstnih dnevih, službenih proslavah, itd….sicer pa če ješ kuhano hrano poztem to še ni tak problem…vsaj ne za moje pojme…večji bi bil če bi bila tudi presnojedec…sirček ipd. zadevce pač zamenjaš za tofu…kar tudi uporabljajo kot kao nadomestek…Skratka če ti telo zdrži te zadevce potem ni panike, če je pa to samo umska odločitev zna pa biti problem…takih sprememb se nikoli ne sme delat na silo…Če človeček ni tudi energetsko in psihično pripravljen se lahko komot zlomi…največji problem take prehrane je pomanjkanje vitamina B12…če si sposobna določene zadevce pridobit iz “prane” potem ne vidim problemov, drugače je pa mal vredno razmisleka…Probaj pa boš vidla…Tongue
    Lepo je če deliš
    #3989

    Lilly
    Član

    Tančka hvala… saj kaj dosti mi pri tem ne more nihče pomagati, mi pa vseeno koristi vedeti, da so se tudi drugi srečevali s podobnimi problemi in bili vseeno dovolj močni, da niso klonili pod pritiski iz okolice. Itak je pa najbolj pomembno, da ti je pri samemu sebi jasno, kaj si želiš in kaj verjameš, da je zate najbolj prav… potem pa ni več težko stati za svojo odločitvijo.

    Brezo wrote: Če človeček ni tudi energetsko in psihično pripravljen se lahko komot zlomi…

    Sicer nisem prepričana, kam ciljaš s to izjavo, bi se pa kar strinjala z njo. Človekovo psiho-fizično stanje in njegov način prehranjevanja sta res v tesni soodvisnosti. Čim se začneš odpovedovati težki (živalski in drugi) hrani, se začne odzivati telo in tudi psiha… kar nekam lažji si, manj je utrujenosti, bolezni… seznam je dolg…
    Ampak… (kakor si jaz razlagam), s tem osvobajanjem poprej ujete energije, splavajo na površje ne samo veselje in radost, ampak tudi vse tisto manj lepo, kar si skril v sebe. Koliko potlačimo lepega, toliko tudi vsega ostalega in kakor se človek razvija v svoji osebnostni rasti, se eno osvobaja z drugim… To je bolj ali manj intenzivno očiščevanje, ki ga s spremembo prehrane daš skoz ali pa ne.
    Pri meni je bil prehod na vegetarijanstvo zelo preprost – očitno sem najprej v sebi zrasla do njega in ga šele potem kot nekaj najbolj samoumevnega vpletla v svoj način življenja. Pri veganstvu pa ne gre tako enostavno, očitno z njim prehitevam svojo notranjo stabilnost. Sem se pa šele sedaj zavedla, kako zelo te lahko neustrezna hrana “drži” na zemlji… skoraj priveže te na njo, te omrtviči… da lažje zaobideš vse tisto boleče v tebi, česar bi se moral, ravno nasprotno, lotiti kot priložnost, da spet rasteš….
    Tako da – ja, če ne vzameš v zakup, da boš morda moral s spremembo prehrane delati tudi na sebi (kjerkoli se ti že zaradi tega odpre), se lahko hitro “zlomiš” in dvigneš roke čez vse skupaj…

    V zvezi s to temo še ena lepa novica: v Mariboru so ravno te dni odprli prvi veganski fast food v Sloveniji Thumbs Up
    Lepo je če deliš
    #3991

    Brezo
    Član

    Nekateri človečki so se šli vegije, poresnojedce in ne vem kaj še vse preden so bili sploh energetsko pripravljeni na to…kao mučenje živali, karma, zdravo življenje…bla…bla…bla…Posledice so bile da so se čez par let enostavno zlomil in začel nazaj uživat meso in to še v večjnih količinah…nekateri presnojedci so imeli probleme z zobmi, kostmi, itd. pri takem prehodu je pač treba pazit da telo dobi vse vitamine, minerale in druge snovi v telo…Dead

    Bolj ko človeček postaja zavesten in bolj ko je v fazi čiščenja bolj telesu paše lahka hrana…zlasti če človeček postaja bolj senzibilen…

    Konkretni primeri iz mojga lifea…jaz pač še zmeraj papcam določene izdelke iz mleka…včasih sem kot običen vegi, včasih sem pa res podoben pravemu asketu…skratka moja okolica se je počasi že mal navadla…ampak ko pridem rođakom na obiske, res enostavno ne vejo kaj bi mi postregel…oni so pač navajeni kao kmečke hrane…in ker vejo da ne papcam mesa, za sir in jajca pa rečem da mi ne pašejo tist dan, kaj sploh še ostane…kakšen krompir, polenta, ipd. in sezonsko sadje, zelenjava…Ampak ajde v realnosti mi pač postrežejo s kakšnim domačim sirčkom…

    Da se človeček psihično ne zlomi je bilo mišljeno, ko človeček dobesedno nima izbire kaj bo jedel in mora izbirat med dvema slabima možnostima…V LJ to ni problem, ampak če greš po drugih koncih SLO, so vegi zadeve še zmeraj kao tabu in sploh nimajo izbire…al pa če greš kao na kakšne vesele prireditve…LOL

    Za 50. letnico smo šli kao v neko znano gostilno…bla…bla…bla…po parih spitih kozarčkih sem pa moral valjda tudi kaj pojest…na izbiro so pa večinoma imel samo neke specialitete iz mesa…gledal sem tist meni in nisem našel nič pametnega in nakoncu sem se odločil za pomfri, neko vegi rižoto z zelenjavco, pohan sirček, slatkiš…in ker nisem bil zraven ko se je naročal…bil sem namreč pol urce zunaj…in tisti notri niso točno vedel kaj sem mislil so zadevce mal prilagodil…in potem dobim rižoto- polno zelenjavce, nekih gobic in ostalih zadevc…in ker so mislil da kot vegi jem tudi ribe (kao da niso meso) so mi uturil par lignjev in nekih drugih morskih sadežev…In jaz papcam tist in ko sem zagrizel v neko zadevco in pogoltnil sem takoj začutil da je bilo nekaj drugačnega…in sem seveda vprašal če so dal kaj ribic noter…in odgovor je bil yes…natakarica je pač po svojem najboljšem poredvidevanju skušala meni pripraviti kao neko vegi jed, ker jo na jedilniku niso imel…mal sem prebrskal tisto rižoto pojedel tist kar se mi je zdel da je za popapcat, čudne zadevce sem pa pustil na krožniku…Skratka hočem povedat da se tudi na kakšnih zabavah al pa pri rođakih lahko zgodi podobno…in se tudi je…ampak včasih sem to opazil še preden sem sploh začel jest…enostavno sem sprejel dogodke in se nisem obremenjeval…se je pač zgodilo kar se je, vse ima neki razlog in to je bil kao neke vrste test za psiho…Tongue

    To nekak pomeni da je človeček psihično pripravljen…marsikdo bi se obremenjeval, če bi pojedel kaj prepovedanega, prav fanatično spraševal o vseh sestavinah ki so jih dal noter ipd. Nekje po SLO in po svetu pač vegani in kakšni presnojedci pač res nimajo izbire, če se trdno držijo svojega prepričanja…takrat obstaja samo možnost ali bo stradal ali se bo prilagodil…če dam samo primer Bosne(Sarajevo) al pa Srbijo…povsod slovijo po mesnih specialitetah in slovenci glih zaradi tega hodijo dol…kaj pa ostane vegiju- kakšen burek in zelenjavni džuveč, prebranac…

    Na kratko poovedan način prehrane je pomemben zlasti na začetku (zlasti okol prvega planetarnega posvečenja) potem pa počasi zgublja vpliv oz. ne igra več tako bistvene vloge. Takrat pač bolj stopi v ospredje um, ampak o tem pač ne bom nakladal…

    Meni pač en dan paše kao sadje, drug dan zmažem tri pizze, včasih grem na junk food, včasih sploh nič ne jem, včasih mi zapaše kakšna tortica, slatkiš….skratka jaz se sploh ne obremenjujem več kaj papcam…pojem tist kar mi takrat zapaše…se pa večinoma držim nekih pravil pri kombiniranju hrane…zato pa okolica ne ve kam bi me dala…med vegije, med askete al med obične jedce…who cares…Hug
    Lepo je če deliš
    #3993
    strelka
    strelka
    Participant

    Brezo wrote:

    Meni pač en dan paše kao sadje, drug dan zmažem tri pizze, včasih grem na junk food, včasih sploh nič ne jem, včasih mi zapaše kakšna tortica, slatkiš….skratka jaz se sploh ne obremenjujem več kaj papcam…pojem tist kar mi takrat zapaše…se pa večinoma držim nekih pravil pri kombiniranju hrane…zato pa okolica ne ve kam bi me dala…med vegije, med askete al med obične jedce…who cares…Hug

    se ravno pripravljam …da bom rekla kaj presneto se stvari res tko hitro spreminjajo..a ni brezo nekje drugje trdil da veselo je meso ….Big smile
    Taki so trdoživi ja ..se vedno prilagodijo okolici….Big smile…jeo kar jim pašeWink

    Lepo je če deliš
    #3994

    Brezo
    Član
    Tukaj te moram pa mal razočarat…tega nisem nikjer trdil…mogoče je kdo drug omenil kaj takega…sem pa trdil da sem preveč misteriozen da bi me kdo skapiral, me še bližnji ne razumejo…Wink

    V glavnem jaz mesa ne papcam…ne vem čist točno kolk časa…ne brojim godine…LOL tam nekje odkar sem prišel iz vojske…mislim da sem bil takrat star okol 21. let ko sem prišel domov potem pa še kakšno leto al dve ko sem čist prenehal…skratka pojma nimam…who cares…Tongue

    Nisem pa mesa nehal papcat nenadoma, ampak postopoma…najprej en dan nič, potem en teden nič, en mesec nič, potem je bilo pa že kar pol leta in sploh nisem več čutil potrebe po tem…Kaj so bili vzroki Question Pojma nimam, se mi sanja samo o nekaterih- zdravje, karma in prilagajanje fizisa na višje vibracije…takrat se mi je namreč začel full “dogajat”…Hug
    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.