Terminologija

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Terminologija

Ta tema vsebuje 3 odgovori, ima 3 glasovi, in jo je nazadnje posodobil/a  tadej pretner 1 leto, 4 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #61888

    Anonimnež

    Nisem našel razlage, ki bi me zadovoljila, glede nekaterih pojmov, ki se jih na veliko uporablja. Mogoče sem res tako neveden ali zabit (posledica krčenja možganov :wacko:). Vredno posmeha ali pač ne.

    Slednje pojme si znam nekako razlagati, vendar ne vem če so pravilni in sicer:

    1. zavestnost
    2. fokus

    Ok, fokus si razlagam nekako takole, z vsemi čutili (5) se osredotočiš oz. odstraniš druge vire informacij, na nek vir informacije, bodisi je to nek občutek v telesu, govorjenje nekoga, ipd., ostalo ignoriraš.

    Kaj je potem zavestnost? Ko se pravi recimo, imej zavestnost v hari. Je to že nekakšno spremljanje kaj se tam dogaja oz. opazovanje občutkov na nekem področju, vendar še vedno slediš okolici?

    SSKJ mi tukaj ni veliko pomagal :scratch:

     

     

     

    Lepo je če deliš
    #61892
    glas
    glas
    Participant

    Tvoje pisanje je sicer delno homuristično, saj nekako želiš prikazati da nimaš pojma, čeprav ga imaš več kot želiš povedati..

    Zavestnost, si lahko začneš razlagati iz izvornega pomena ZAVESTnost..  Toraj če v sebi začutiš kvaliteto zavesti, nato ko to kvaliteto ohranjaš živo v vsakdanjosti, postaneš zavesten človek,..  Potem lahko sam za sebe rečeš, jaz pa sem res zavesten..  Ampak ko to izrečeš (na način da to ni laž), potem tvoja zavest dejansko sliši osebnost, kako govori o zavesti..  In zavest tako postane priča tej osebnosti, ki se je razgovorila celo o zavesti..

    Malo se namensko poigravam z procesom samim, saj že samo poigravanje lahko da širino dojetja kaj to je zavest/zavestnost..

    In ko omenjam, da je zavest priča dejanjem osebnosti, tudi ko se ta bohoti da je zavestna, je lahko skoraj vsakemu jasno, da je ena od kvalitete zavesti opazovanja/izkušanje/biti nema priča..

    Tako da razvijanje opazovalca v sebi je vsekakor osnoven korak k “biti zavesten”, ampak ko se vsak trenutek poskušaš zavedati vsega kar počneš, vsakega premika svojih misli, ko se kot Zavest zavedaš tudi misleca v sebi, ki včasih premleva te misli, ali ko mislec v tebi začne premlevati tudi sam koncept zavesti, takrat si na dobri poti postati zavesten ali biti Zavest kadarkoli kjerkoli..

    Če zavestno treniraš zavestnost, boš ugotovil, da ti ponekod to gre dobro od rok, ponekod pa ko želiš postati zavesten, kot da ti je to tam naporno..  In to je delno zato, ker užitki ki jih pozna osebnost se dajo izkušati le skozi nezavestnost in le tam se da izkušati tudi trpljenje..   Tako da če si vstrajen in zavestnost vsiliš tudi tja kjer je to nezavestno uživanje, potem začneš razblinjati svojo trenutno “realnost”.. …

    Zavestnost pa v življenje ne prinaša le kvalitete opazovalca, ne prinaša le da si lahko nemi opazovalec vsemu, ne prinaša le večji pritokov energije/svetlobe, zavestnost slej ko prej postane način življenja ali kvaliteta sama..  In ko si na tej poti že nek čas, začneš opazovati to zelo jasno. Tako da pri zavestnosti ki se začne pri stalnem opazovalcu, te ta pot lahko vodi seveda zelo naprej…   …

    bom malo več o temu napisal še v temi Ascenssion, da ne presegam tukajšnjih okvirov;

    Fokus:

    ker je zavestnost prva, je fokus nato sekundaren..   In bolj kot si zavesten, bolje boš lahko uporabljal tudi svoj fokus, torej globlji bo, prodornejši, učinkovitejši in tudi če ga ne boš usmerjal le v eno točko, bo ta široki fokus zmožen sprejemati enormno količino zaznav, pretokov in dogajanj hkrati..

    Zavestnost v hari:

    Če osebi rečeš daj svojo zavest v haro, je to lahko težko predstavljivo, podobno kot če bi ji naložil nalogo da se premakne v levi palec na nogi recimo, ali v vrat ali v srce ipd..   Saj ljudje so nekako navajeni občutka, da kot da se njihova zavest opazovalca nahaja za očmi in da nato skozi fizične oči gledajo v Svet..  Čeprav se da to fiksno točko zavesti premakniti izza oči v kateri del telesa, je to skoraj nepredstavljiva naloga za večino, ki tega še niso vešči..  Ampak to niti ni tako nujno potrebno obvladati, za te namene prisotnosti, zavestnosti ali biti povezan s katerimkoli delom, tudi z haro..

    Z haro smo ljudje v naravnem bivanju polno povezani,..  na način da smo prisotni in zavestni telesa, toraj raje vse čutimo (in ne da le meljemo v umu), medtem ko smo tako v telesu, našo zavest usmerimo na vdih in izdih, ki je globok umirjen,..  Nato le opazuješ svoj vdih/izdih in kako se pri dihu premika spodnji del trebuha ven/not..  Ko si tako čuteč, ali v stiku s telesom in celostnim vdihom, si avtomatsko v polni moči lastne hare, saj ko čutiš dih, ki ti premiha trebuh je tvoja pozornot že avtomatsko tam,..

    Tudi če imaš recimo težave z mislecem v svoji glavi, ti opazovanje vdiha/izdiha hkrati zelo pomaga fokus iz misli premikati na telo in na trebuh..

     

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

    #61898

    Anonimnež

    @glas:

    Hvala za tako izčrpen prispevek.

    Sem ga moral kar nekajkrat prebrati, da sem si lahko dopolnil obstoječe pojme. :mail:

    Opazil pa sem naslednji hec, da en del mene to vseskozi že ve in to tudi počne – zavedanje oz. zavestnost v telesu, dihanju, ipd., dobro, ko pač padem v kakšne svoje programe, se kasneje zavem, da pač nisem bil glih pri stvari, drugi del mene, tale moj izvrstni inžinirski analitični del, želi imeti analizirano in definiran vsak pojem do konca (ki ga ne vidim). Občutkom, procesom, itd., želim prevečkrat pripopat definicijo in how-it-works-behind-the-scenes….

     

     

     

    Lepo je če deliš
    #61900

    tadej pretner
    Moderator

    Morda še poenostavljena, kratka opredelitev:
    – Vsakdo razpolaga z določeno količino življenjske energije, za današnjo družbo pa je značilno, da jo usmerjamo v glavnem navzven. Temu usmerjanju življenjske energije, ki je v veliki meri razpršeno, bi lahko rekli tudi pozornost – pozorni smo na to, da izpolnjujemo pričakovanja in zahteve družbe kot celote in posameznikov, s katerimi smo tesneje povezani, pozorni smo na vsakodnevne novice, trende, ciljne strukture, predsodke, misli, pričakovanja itd. Tovrstna pozornost je večini prešla v navado, tako da življenjske energije navzven v glavnem ne usmerjajo zavestno, ampak povsem nezavedno, rutinsko. Kadar pa pozornost zreduciramo na nek subjekt, objekt, cilj …, pa govorimo o fokusu.

    – Zavestnost pa je usmerjena navznoter – gre za prisotnost v telesu ali delu telesa. Vključuje vse tisto, o čemer je govoril glas.

    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.