Strast

Ta tema vsebuje 11 odgovorov, ima 5 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a glas glas 3 let, 11 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #22135

    ozelot
    Participant

    Večkrat se omenja strast kot pomembna komponenta sploh pri kreiranju realnosti… Pa me zanima kako se strast okrepi, neguje,.. kako jo sploh prepoznaš v sebi, kaj je prava strast,..

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #22143

    tadej pretner
    Moderator

    ozelot wrote: Večkrat se omenja strast kot pomembna komponenta sploh pri kreiranju realnosti… Pa me zanima kako se strast okrepi, neguje,.. kako jo sploh prepoznaš v sebi, kaj je prava strast,..

    Ozzie,
    po pravici povedano, še nikoli nisem razmišljal o tem, kaj strast
    sploh je. Nič ne de, bom pa zdele.

    Pri
    človekovih čustvenih zaznavah običajno govorimo o dveh ravneh:

    – Prva
    je polarna in se dogaja prek filtra dobro/slabo, ki nastane na osnovi
    naučenega in izkustveno. Govorimo
    o čustvenih zaznavah na ravni druge čakre.

    – Druga
    raven je povezana s popolno odprtostjo srca
    in
    primerno uravnoteženostjo prvih treh čaker. Ko je srce odprto, ti za
    prijetne občutke niso potrebni zunanji stimulansi, popolnoma si
    odprt izkušnjam in jih dojemaš brez filtrov. Ta raven nima
    polarnega nasprotje in je eden glavnih ciljev duhovne rasti. Na tej
    ravni imamo tudi največjo sposobnost fizične manifestacije.

    Strast
    torej ni ena višjih duhovnih kvalitet, saj ima svoje polarno
    nasprotje – apatijo. Seveda je moč med takšnimi in drugačnimi
    definicijami apatije najti tudi takšne, ki apatijo obravnavajo kot
    kvaliteto, ampak sam apatijo razumem kot čustveno topost in
    nezainteresiranost. A kljub temu, da strast ne uvrščam k višjim
    duhovnim kvalitetam, je iz nje zraslo kup največjih del v različnih
    segmentih umetnosti.

    Kaj
    torej strast sploh je?

    Živimo
    v več dimenzijski realnosti (materialna, eterična, astralna,
    duhovna) in izpolnjeno življenje po materialnih in duhovnih
    kriterijih »zahteva« del zavestnosti tudi v vseh drugih dimenzijah,
    ne le v materialni. Strast razumem kot čustveni naboj, ki vseh teh
    ravni ne zajema, ampak je včasih usmerjen v fizično in ignorira
    višje energijske svetove, včasih pa v višje svetove in ignorira
    fizično (recimo umetnik, ki je tako zelo v tistem, kar počne, da
    pozabi na skrb za fizično telo).

    Strast
    je največkrat povezana z enim ali več motivacijskimi gibali
    materialnega sveta, ki so potreba, dolžnost in želja. Ker pa je
    povezana tudi s predajo objektu ali subjektu, na katerega se nanaša,
    zahteva odločnost, ki je sama po sebi čutna, in ustrezno osebno
    vrednotenje, ki ti omogoča, da se čutnemu toku prepustiš, ne pa da
    ga skušaš usmerjaš z mentalnim nadzorovanjem, ki ga vodi v »smrt«.

    Strast
    se lahko nanaša na več življenjskih področij; zelo pogosto jo
    povezujemo s seksom. Na tej ravni gre za odprtost do telesnosti in
    odprtost do partnerja v segmentu telesnosti (drugi segmenti niso
    primarni). Za razliko od tantričnega seksa, ki zaobjema tudi druge
    dimenzije bivanja, je torej usmerjen na čisto telesnost. Strasten
    seks imajo torej načeloma lahko tudi tisti, ki so s seksom zasvojeni
    in prek njega izražajo goli seksualni drive, bolj rafiniranih čustev
    pa niti niso sposobni doživljati ali pa se jih bojijo.

    Strast
    v drugih življenjskih segmentih je povezana s popolno identifikacijo
    s poljem realnosti, na katerega se nanaša, nikakor pa ne z
    razširjeno zavestnostjo. Za razliko od zavestnosti, ki je splošna
    odprtost in pretočnost …, ustvarja v telesu določeno tenzijo in
    je zaprta do vseh drugih realnosti, razen do tiste, na katero se
    nanaša. To seveda ni mišljeno a-priori negativno. Strasten je lahko
    recimo predavatelj. Ko predava strastno, pade v polje tistega, o
    čemur predava in postane dober prenosnik koncepta tega polja. Druga
    plat tega stanja pa je, da so takšni predavatelji najpogosteje sila
    identificirani s tistim, o čemer predavajo in razmeroma zaprti do
    drugačnih pogledov, poleg tega pa so sicer med predavanjem v stiku z
    energijskim nabojem tistega, o čemer predavajo in ga sevajo navzven,
    vendar pa so običajno po predavanju izčrpani. Oboje seveda nima
    prave povezave z zavestnostjo ki je delovanje izven identifikacij in
    v stiku z univerzalno energijo, ne pa z energijo določenih polj, ki
    ti jo sicer nekaj dajejo, a istočasno veliko več tudi vzamejo. Zato
    je pravzaprav popolnoma logično, da strastni ljudje občasno
    izkušajo tudi drugi pol strastnosti – apatijo.

    Če sem
    do sedaj v zvezi s strastjo govoril zgolj o delovanju v znanih,
    manifestiranih poljih realnosti, pa je strast v umetnosti najtesneje
    povezana z inspiracijskim segmentom, torej s polji, ki še niso
    manifestirana, a jih manifestira umetnikova strastna predaja
    umetniški kreaciji. Lahko
    izhaja iz ranjenega srca, lahko iz odprtosti srca določenim
    življenjskim segmentom, precej pogosteje pa iz psiholoških vsebin
    podzavesti, ki nimajo veze z odprtim srcem.

    A spet gre za polarni segment, ki umetniku daje
    občutek izpolnjenosti v njegovem ustvarjanju, drugi pol pa se kaže
    v občasni izčrpanosti, ustvarjalnih krizah, neurejenem in kaotičnem
    življenju ipd.

    Ko
    govorimo o strasti v kreiranju materialne realnosti, je običajno
    omejena na »uspešne« manifestacije pogojenega uma, ki imajo svoj
    nasprotni pol. Če so usmerjene na materialno, običajno niso
    inspiracijske (to sicer ni pravilo), ampak so usmerjene na
    realizacijo idej pogojenega uma, ki je identificiran s tisoč stvarmi
    in običajno sila daleč od tistega, kar v resnici smo. Strastnost v
    manifestaciji sicer običajno prinaša določene rezultate, a vedno
    se manifestira tudi drugi pol (recimo uspeš kot podjetnik, a ti
    posel potem jemlje toliko energije, da zboliš).

    Razliko
    med povprečnim, strastnim in ozaveščenim človekom bi morda lahko
    opredelili takole:


    Pozornost povprečnega človeka je vezana na kup obveznosti, stvari,
    ki ga zanimajo, skratka, usmerjena je navzven in zelo razcepljena. V
    nobenem življenjskem segmentu je nima dovolj, da bi v njem uspel.

    -Pozornost
    strastnega človeka je ujeta in ekstremno fokusirana na določene
    segmente življenja, s katerimi je identificiran, ostali segmenti pa
    se mu ne zdijo pomembni in jih zanemarja. Strastnost v sebi prepozna
    kot silo, ki ga vodi proti cilju, ne glede na morebitne ovire.

    -Ozaveščen
    človek ima pozornost/zavestnost usmerjeno navznoter, kar mu omogoča spoj
    fizičnega z višjimi dimenzijami, posledica tega pa je življenje
    brez močnih turbulenc in pretresov. V različnih poljih realnosti
    sicer deluje, a z njimi ni identificiran.

    Lepo je če deliš
    #22146

    ozelot
    Participant

    Hm…zanimivo edin jest bi poskušal najt povezavo med strastjo in ozaveščenostjo. Jest kar mislim da ima lahko ozaveščen človek kljub vsemu lahko benefite od strasti. Skor nebi verjel da bi nekdo ki je duhovno na “boljšem” nekaj takega kot je strast imel za bremzo ker če ja, potem je to slaba duhovnost.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #22147

    tadej pretner
    Moderator

    ozelot wrote: Hm…zanimivo edin jest bi poskušal najt povezavo med strastjo in ozaveščenostjo. Jest kar mislim da ima lahko ozaveščen človek kljub vsemu lahko benefite od strasti. Skor nebi verjel da bi nekdo ki je duhovno na “boljšem” nekaj takega kot je strast imel za bremzo ker če ja, potem je to slaba duhovnost.

    Kako te stvari vidim globalno, sem napisal zgoraj. Štos je v tem, da je ozaveščenost kvaliteta, ki ti omogoča uživati v vsem, kar v lajfu počneš. Strastnost pa je segmentna – ene stvari ja, druge zanemariš, poleg tega ima svoj drug pol.

    Na vse skupaj ne bi gledal na način to ja, tisto ne. Do vsega je treba priti skozi določene faze. Sam recimo pogostokrat strastno predavam, čeprav globalno vem, da na ta način v končni fazi izgubljam energijo. A to je pač trenutno moj način.

    Lepo je če deliš
    #22149

    ozelot
    Participant

    tadej pretner wrote:

    Hm…zanimivo edin jest bi poskušal najt povezavo med strastjo in ozaveščenostjo. Jest kar mislim da ima lahko ozaveščen človek kljub vsemu lahko benefite od strasti. Skor nebi verjel da bi nekdo ki je duhovno na “boljšem” nekaj takega kot je strast imel za bremzo ker če ja, potem je to slaba duhovnost.

    Kako te stvari vidim globalno, sem napisal zgoraj. Štos je v tem, da je ozaveščenost kvaliteta, ki ti omogoča uživati v vsem, kar v lajfu počneš. Strastnost pa je segmentna – ene stvari ja, druge zanemariš, poleg tega ima svoj drug pol.

    Na vse skupaj ne bi gledal na način to ja, tisto ne. Do vsega je treba priti skozi določene faze. Sam recimo pogostokrat strastno predavam, čeprav globalno vem, da na ta način v končni fazi izgubljam energijo. A to je pač trenutno moj način.

    Mislim da kle še nekaj fali…da se nekje motiš. Bom odkril kaj in javim. Jest mislim da živeti strastno ne sme pomeniti izgube energije. Lahko se seveda motim ampak dokler si ne dokažem da se motim do takrat bom strast obravnaval kot “slediti svoji poti”.

    Videl sem človeka ki je imel vsega polno rit in je s takim užitkom s tako strastjo jedel bel kruh da sem si moral res cajt vzet in opazovati to dogajanje. Nisem mogel verjeti da je kaj takega sploh mogoče. Človeku so se svetile oči, predel je kot mačka in cmokljal kot pujs ko je jedel tisto škorjo kruha. Iz njega je žarela energija brezpogojnega zadovoljstva. Kle nikakor ne more biti izgube energije.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #22321
    glas
    glas
    Participant

    ozelot wrote:

    Videl sem človeka ki je imel vsega polno rit in je s takim užitkom s tako strastjo jedel bel kruh da sem si moral res cajt vzet in opazovati to dogajanje. Nisem mogel verjeti da je kaj takega sploh mogoče. Človeku so se svetile oči, predel je kot mačka in cmokljal kot pujs ko je jedel tisto škorjo kruha. Iz njega je žarela energija brezpogojnega zadovoljstva. Kle nikakor ne more biti izgube energije.

    Če črpaš energijo za svoja početja predvsem iz svojih nižjih čaker, imaš lahko zelo veliko energičnost, zemeljsko energijo, a lahko da si zato v ”izgubi” od energij od zgoraj..
    Pa še nekaj; ta tvoj kruhojedec je lahko to počel le zato ker je bil v samopozabi, toraj ni bil zavesten!
    Ko si zavesteh taka izkušnja, na ta način ne obstaja več.. To doživljaš le, ko pustiš da te izkušnja posrka..

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

    #22326
    snowcat :)
    snowcat :)
    Participant

    glas wrote:

    Videl sem človeka ki je imel vsega polno rit in je s takim užitkom s tako strastjo jedel bel kruh da sem si moral res cajt vzet in opazovati to dogajanje. Nisem mogel verjeti da je kaj takega sploh mogoče. Človeku so se svetile oči, predel je kot mačka in cmokljal kot pujs ko je jedel tisto škorjo kruha. Iz njega je žarela energija brezpogojnega zadovoljstva. Kle nikakor ne more biti izgube energije.

    Če črpaš energijo za svoja početja predvsem iz svojih nižjih čaker, imaš lahko zelo veliko energičnost, zemeljsko energijo, a lahko da si zato v ”izgubi” od energij od zgoraj..
    Pa še nekaj; ta tvoj kruhojedec je lahko to počel le zato ker je bil v samopozabi, toraj ni bil zavesten!
    Ko si zavesteh taka izkušnja, na ta način ne obstaja več.. To doživljaš le, ko pustiš da te izkušnja posrka..

    Glas…dve vprašanja:
    1/ to ti veš ali smatraš ali domnevaš ali ti je kdo povedal ali si kje prebral ali kaj ??
    2/ Zdaj in tukaj s zavedanjem (jasno, drugače ne bi mogel biti ZDAJ in TUKAJ) ni užitka ??

    snowcat

    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.