Razsvetljenje

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Razsvetljenje

Ta tema vsebuje 93 odgovorov, ima 13 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a glas glas 1 teden nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #26279

    tadej pretner
    Moderator

    glas wrote: [
    Hmmm, če zapovedi (kot praviš) lahko oblikujejo družbo, potem je umestno vprašanje, če čahko oblikujejo tudi človeka.. (najverjetneje da)
    Ali umestno kontra vprašanje, da je pa morda umestno podvomiti da lahko ”oblikujejo” družbo, če ne morejo človeka.. in ga samo omejijo in zablokirajo pred flowom spontanosti.
    Oblikovanje z zapovedmi in pravili kot praviš dojemaš kot obliko nasilja nad sabo, tako bi lahko rekel tudi, da z pravili in zapovedmi se množično oblikuje družbo z omejujočim nasiljem pravil.. In da zaradi tega družba nikakor ne more dovolj hitro napredovati..

    )

    Sploh ne vem, kaj s temle tekstom komentiraš – osnovni tekst ali moj komentar? Sam sem pisal osnovni tekst v ležečih črkah, komentar pa v običajnih.

    Če zapovedi vplivajo na vrednote v neki družbi, je logično, da vplivajo na oblikovanje ljudi, ki iz te družbe izhajajo.

    Lepo je če deliš
    #26285
    glas
    glas
    Participant

    tadej pretner wrote:
    Sploh ne vem, kaj s temle tekstom komentiraš – osnovni tekst ali moj komentar? Sam sem pisal osnovni tekst v ležečih črkah, komentar pa v običajnih.

    to vprašanje se mi zdi nekako odveč.. jaz sem pisal sem pač na tematiko, ki si jo izpostavil in sem poskusil izraziti paradoks, ki ga vidim v izpostavljenih točkah nekega fiksnega pogleda.. recimo: zapovedi so slabe (za osebo).. zapovedi so dobre za (vrednote družbe)..

    tadej pretner wrote:
    Če zapovedi vplivajo na vrednote v neki družbi, je logično, da vplivajo na oblikovanje ljudi, ki iz te družbe izhajajo.

    Zakaj bi potem bile zapovedi slabe za neko osebo.. Če je nekaj dobro za globalno je dobro tudi za individuum.. ali ne?

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

    #26288

    tadej pretner
    Moderator

    glas wrote:
    to vprašanje se mi zdi nekako odveč.. jaz sem pisal sem pač na tematiko, ki si jo izpostavil in sem poskusil izraziti paradoks, ki ga vidim v izpostavljenih točkah nekega fiksnega pogleda.. recimo: zapovedi so slabe (za osebo).. zapovedi so dobre za (vrednote družbe)..

    Meni je bil tvoj komentar sicer skrajno nerazumljiv, pa še v citatu ni dosledno navedeno, o čem govorim jaz in o čem avtor – zadnjo vrstico pisave avtorjevega teksta si namreč “poravnal”, tako da je videti, kot da gre za mojo misel. Ampak o,k,m pustimo to pri miru.

    glas wrote:

    Če zapovedi vplivajo na vrednote v neki družbi, je logično, da vplivajo na oblikovanje ljudi, ki iz te družbe izhajajo.

    Zakaj bi potem bile zapovedi slabe za neko osebo.. Če je nekaj dobro za globalno je dobro tudi za individuum.. ali ne?

    Najprej v ležeči pisavi navajam dva pasusa iz mojih prejšnjih dveh postov, za katera sem menil, da dovolj jasno pojasnjujeta to, po čemer sprašuješ tule. Ampak dodatna razlaga seveda ni problem.

    Družbene
    vrednote postanejo del kolektivnega nezavednega in v vsakem primeru
    ključno vplivajo na vrednote, kakršne starši na otroke prenašajo
    v posameznih celicah – družinah. Naša usklajenost ni dana od boga
    ali Boga, ampak je v veliki meri odvisna ravno od okolja, v katerem
    odraščamo in od njegovih vrednot. Okolja, ki podpirajo egoizem in
    predvsem doseganje osebnih ciljev in so danes nekaj povsem
    običajnega, generirajo notranje konflikte, pri katerih seveda o
    kakršnikoli usklajenosti ne more biti govora.

    Spet ga seveda lahko pridobiš skozi duhovno rast in ko ga
    pridobiš, je samo po sebi umevno, da ne lažeš, ne kradeš, drugim
    ne želiš slabo … Ne dogaja pa se duhovna rast prek držanja
    pravil – ta pravila so le za oblikovanje vrednot okolja in startno
    osnovo, naprej pa gre skozi vse ravni zorenja, pri katerem se
    predvsem čustveno dogaja izključno skozi interakcijo z drugimi.


    Stvar je preprosta.

    Najprej primer iz sveta glasbe – da lahko postaneš dober
    kitarist, rabiš glasbeno osnovo. Potem pa si sicer lahko tehnično
    dober, v ustvarjalnem smislu pa se ne moreš rešiti kalupa raznih
    lestvic, ki jih preigravaš v solažah, lahko pa se okov lestvic
    znebiš in postaneš dejansko ustvarjalen.

    E, a sad – privzgojene vrednote v osnovi determinirajo naše
    vedenje. V različnih kulturah so različne, zato se v nekaterih
    ljudje veliko družijo, si pomagajo, v naši pa je opažen prehod iz
    klasičnih krščanskih vrednot, ki so kljub vsem manipulacijam v
    ljudi vgradile določene moralne kodekse, iz katerih se potem
    razvijejo etični, v to, da je vrednota predvsem denar,
    pomembnost zmagati v določenih krogih pa si frajer celo, če koga
    nategneš. Če se tako vgrajenih krščanskih kodeksov folk ni držal,
    ga je pekla vest in ga usmerjala na dobro. Če pa v današnjih
    nastajajočih »vrednotah« nisi uspešen, si pač luzer, ni torej
    vgrajenega notranjega mehanizma, ki bi te usmerjal na dobro, do
    tistega globlje, ki izhaja iz integracije, pa seveda ne prideš.

    Cilj je torej doseči integriranost. A zadeva ni enostavna –
    vrednote, kakršne pač v sebi imamo, določajo naš način
    razmišljanja in delovanja. Evidentno je, da je pot do integracija
    krajša, če imaš vgrajene tradicionalne vrednote, kot nastajajoče,
    ampak dokler si »dober zato, ker si tako naučen« ne moreš
    napredovati. Sladi torej naslednji korak – deidentifikacija od
    pravil, ki se dogaja skladno s čustvenim razvojem. Nekje na forumu
    imamo opisan devet stopenjsko evolucijo čustvene zrelosti, za katero sem nekje v zadnjih dveh tekstih tudi napisal, da gre zgolj skozi interakcijo. Končna poanta je, da če deluješ zgolj po pravilih in se jih ne znaš rešiti, praktično ne moreš nad četrto ali peto stopnjo. Rešiti pa se jih ne moreš na mentalni ravni ampak skozi čustveno zorenje in če se osredotočim na krščanske vrednote, postane takrat tisto, kar je bilo prej naučeno, samo po sebi umevno, ne izhaja pa več niti iz potrebe ega po potrjevanju – dobrih del ne delaš zato, da bi te hvalili in o tem vsi govorili, ampak si sposoben narediti kup dobrih stvari, ne da bi imel potrebo, da to komurkoli omeniš.

    tadej pretner2014-09-10 20:02:51

    Lepo je če deliš
    #26291

    Ceres
    Participant

    tadej pretner wrote: V različnih kulturah so različne, zato se v nekaterih
    ljudje veliko družijo, si pomagajo, v naši pa je opažen prehod iz
    klasičnih krščanskih vrednot, ki so kljub vsem manipulacijam v
    ljudi vgradile določene moralne kodekse, iz katerih se potem
    razvijejo etični, v to, da je vrednota predvsem denar,
    pomembnost zmagati v določenih krogih pa si frajer celo, če koga
    nategneš. Če se tako vgrajenih krščanskih kodeksov folk ni držal,
    ga je pekla vest in ga usmerjala na dobro.

    Mislim, da se ne razvije etika iz moralnega kodeksa, ampak kvečjemu obratno. Etična pravila so večna, moralna pa se spreminjajo skozi čas in geografsko širino in dolžino. Kršenje etičnih pravil v malem otroku vzbudi gnus (npr umor), kršenje moralnih pravil pa ne. Par sto km jugovzhodno sem jaz nemoralna, če kažem dekolte, še malo naprej sem pa itak popolnoma nemoralna, ker nisem pokrita.

    Vest nas ne peče zaradi kršenja moralnih pravil, pač pa etičnih.

    Mojzesovih deset zapovedi je npr. še na skrajni meji etike – ki pa skozi razlago v Bibliji v bistvu postajajo moralna pravila. Jezus zato ovrže vse zapovedi in se vrne na dušno raven: Samo eno zapoved vam dajem: ljubite se med seboj, kot sem jaz vas ljubil.

    Koliko etike pa je osebnosti (ne duši, ampak kompletni osebnosti) pa je po moje odvisno od sposobnosti integriranja svetlobe v vsa telesa osebnosti. Ker je to lahko na nizki ravni (ko še ubijanje ne vzbudi vesti), so lahko tudi moralna pravila (vsiljena s strani družbe) tista, ki lahko predstavljajo začetek izgradnje neke etike, ki potem nastane znotraj človeka.

    Tipičen primer, ko sem v otroštvu trčila ob etično dilemo: popizdila sem, da se kolje živali – kljub temu, da mi je bilo to predstavljeno kot nekaj normalnega.

    Lepo je če deliš
    #26292

    tadej pretner
    Moderator

    Ceres wrote:
    Mislim, da se ne razvije etika iz moralnega kodeksa, ampak kvečjemu obratno. Etična pravila so večna, moralna pa se spreminjajo skozi čas in geografsko širino in dolžino. Kršenje etičnih pravil v malem otroku vzbudi gnus (npr umor), kršenje moralnih pravil pa ne. Par sto km jugovzhodno sem jaz nemoralna, če kažem dekolte, še malo naprej sem pa itak popolnoma nemoralna, ker nisem pokrita.

    Res je, da se moralni kodeks spreminja, etični pa naj bi se ne. Skozi zgodovino se etični kodeks nanaša na svobodo, poštenje, pravičnost, spoštovanje mnenja drugih itd. Res je tudi, da je to globoko v nas. A nekje v prejšnjem postu tudi pravim, da nas nove moralne vrednote, usmerjene na egoizem in tekmovalnost, tako programirajo, da se teh bazičnih etičnih vrednot v sebi sploh več ne zavedaš. In ker se etika hkrati nanaša tudi na naše vrednote in spoštovanje osebnega prepričanja, obravnava pa merila našega hotenja glede na dobro in zlo, kar pa je v poplavi “novih vrednot” izkrivljeno, sem “izpeljal”, da etični kodeks ni več sam po sebi umeven, ampak je izpeljan iz novih vrednot in izkrivljenih moralnih jebekov.


    Lepo je če deliš
    #26293

    Ceres
    Participant

    tadej pretner wrote:

    Res je, da se moralni kodeks spreminja, etični pa naj bi se ne. Skozi zgodovino se etični kodeks nanaša na svobodo, poštenje, pravičnost, spoštovanje mnenja drugih itd. Res je tudi, da je to globoko v nas. A nekje v prejšnjem postu tudi pravim, da nas nove moralne vrednote, usmerjene na egoizem in tekmovalnost, tako programirajo, da se teh bazičnih etičnih vrednot v sebi sploh več ne zavedaš. In ker se etika hkrati nanaša tudi na naše vrednote in spoštovanje osebnega prepričanja, obravnava pa merila našega hotenja glede na dobro in zlo, kar pa je v poplavi “novih vrednot” izkrivljeno, sem “izpeljal”, da etični kodeks ni več sam po sebi umeven, ampak je izpeljan iz novih vrednot in izkrivljenih moralnih jebekov.

    <p =”western” style=”margin-bottom: 0.35cm;”><font face=”Times New Roman, serif”>

    V bistvu si tale point povedal že v prejšnjem sestavku, samo mi je šele zdaj kapnilo. Ti si najbolj potrpežljiv prfoks.

    Lepo je če deliš
    #26339

    Sabina
    Participant

    tadej pretner wrote:

    Točno o tem govori Osho… In tudi še o mnogih drugih človeških oz. bolje rečeno družbenih ‘zmotah’, zavajanjih, manipulacijah, neumnostih…
    Več kot ga berem, bolj se svobodno počutim Wink

    Nimam pojma, o čem govori Osho in najverjetneje ne bom nikoli vedel, saj mi je neberljiv, konec koncev me pa niti kaj prida ne zanima, kaj bi si on o temle članku mislil. Precej bolj me zanima, kaj si o tem misliš ti. Jaz se recimo z nekaterimi stvarmi iz tegale članka strinjam, z nekaterimi pa ne. Jasno je, da gre pri predstavitvi Boga na biblijski način v veliki meri za manipulacijo in obvladovanje množic, a po drugi strani tudi za poskus vcepitve določenih vrednot; druga stvar je pač to, da se teh vrednot pogostokrat ne držijo niti nekateri krščanski leaderji.

    Ne gre se za to, kaj bi si Osho mislil….on je na vse te premetene fore religij zelo opozarjal…Radikalno. Bil je znan po tem… (eni so ga pa posvoje razumel). Vedno je govoril da resnična svoboda, zavestnost in kakršnekoli zapovedi ne gresta skupaj.
    Vse je odvisno, ‘kok si razvit, zavesten’. Pomoje, da če si zares zavesten, ne rabiš čist nobenih zapovedi, ker imaš etiko v sebi.

    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.