Razsvetljenje

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Razsvetljenje

Ta tema vsebuje 93 odgovorov, ima 13 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a glas glas 5 dni, 4 ur nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #26231

    wumni
    Član
    #26260

    lotus
    Participant

    V točki ko se začnemo zavedati kako so vse minljive stvari nezadostne, da zapolnijo neskončno praznino v nas oziroma, da so le te zgolj začasna mašila, ki ne delujejo na dolgi rok, se začne prebujanje. Ni nujno, da se te točke zavemo, a notranji proces »iskanja« se je že začel. Bolj ko smo nezadovoljni s tem kar je, bolj močno si želimo nečesa kar bi prineslo trajno izpolnitev.

    V kolikor smo premalo nezadovoljni in premalo radovedni, premalo strastni, se bomo v procesu iskanja ujeli v mnoge svetleče prevare lastnega omejenega razuma. V takem primeru se bomo zadovoljili z eno od mnogih oblik samoprevar kot so:

    • Golo verovanje, čaščenje, molitve…
    • Rituali in tehnike
    • Sledenje napotkom »kako« priti do tega kar iščemo ali preprosto golo iskanje zaradi iskanja
    • Brezplodno analiziranje in kopičenje t.i. znanja o »duhovnem«
    • Ubijanje in trpinčenje samega sebe na najrazličnejše načine (izolacija, hoja po žerjavici in podobno, napačen odnos do materialnega in dajanje poudarka namišljenemu duhovnemu, oklepanje skupin in sekt, vezanost za guruje vseh sort…,)

    Nič od vsega tega ne bo prineslo tistega kar pogrešamo. Mogoče bomo začasno imeli občutke vzhičenosti in evforije, mislili bomo da smo »našli«, toda prej ko slej (vsaj pri nekaterih, tistih najbolj strastnih)) sledijo razočaranja in »stara« praznina ter nezadovoljstvo se zopet pojavi.
    Spoznamo, da smo se le še bolj ujeli in, da smo še bolj zasužnjeni kot prej.
    Pri posameznikih ki ji zgoraj naštete reči ne zadovoljujejo in vse to doživljajo kot nove omejitve, novi zapor, se začne prava revolucija.
    Uvidijo, da jim pri teh vprašanjih ne more pomagati prav nič na tem svetu.
    Uvidijo, da so pri reševanju enigme prepuščeni samim sebi, saj jim prav nič ne pomaga občudovanje ali sledenje tistemu ali tistim ki bi naj do tega cilja prišli.
    Uvidijo, da sami morajo spoznati in, da šteje le lastno izkustvo.
    Jasno jim je, da so v zgodovini bili in najbrž v prihodnosti tudi bodo, številni odrešitelji in učitelji ampak to sveta in njih samih, nikakor ni spremenilo na bolje.
    Vidijo, da se svet utaplja in umira, da smo zavozili na vseh frontah, da tako primanjkuje radosti in trajne sreče.


    Začne se spoznavanje samega sebe, direktno in brez posrednikov.
    Tak posameznik naenkrat odkrije največjo, in najbolj pristno knjigo na tem svetu.
    Knjigo o samemu sebi.

    V tej knjigi so poglavja ki so včasih podobna komediji, včasih bolj drami ali celo tragediji, tretjič je to potovanje po goli puščavi in brezupu…
    Toda nič na svetu ne more nadomestiti tega originala o samemu sebi.
    Ko človek spozna, da je to edino kar bi se moral naučiti brati in razumeti, potem ne bo odnehal dokler mu vsaka pikica in celotna zgodba ne bo jasna kot na dlani.
    V kolikor se v posamezniku prebudi strast po prebiranju lastne knjige življenja, bo komaj čakal kaj bo na naslednjem listu, v naslednjem poglavju.

    Le redki imajo to strast in to radovednost.
    Namesto tega raje prebirajo kopije in ponaredke nekoga drugega.
    Raje prebirajo nekaj kar bi si želeli postati, ne pa tistega kar dejansko so.




    lotus2014-09-09 07:06:16

    Lepo je če deliš
    #26266

    tadej pretner
    Moderator

    lotus wrote: V točki ko se začnemo zavedati …


    Lotus, avtor članka, ki si ga objavil, piše zelo zanimive in provokativne stvari. Tudi jaz objavljam en njegov članek iz sončevih pozitivk, ki je tam dvignil veliko prahu. Bom zelo vesel kakšnega komentarja …Wink

    Biblijski
    bog je bog dvojnosti, njegove zapovedi pa so nepotrebne in brez
    učinka

    Biblijski
    bog je predvsem moški kot so po navadi moški še ostali bogovi.

    Že
    zato tak bog ne more biti popoln.

    Ta
    moški bog nas je prvo vse razglasil za grešne, da bi nam posledično
    lahko dal zapovedi in silne napotke kako se izboljšati, ter si
    ponovno prislužiti njegovo ljubezen in izgubljeno zaupanje.

    Vse
    to pa je totalno v nasprotju s trditvijo kako je ta isti bog
    brezpogojna ljubezen.

    Mar
    se ljubezen pridobi z izvrševanjem zapovedi, s slepim poslušanjem
    napotkov kakšen bi naj bil?

    Zakaj
    nas bog ne ljubi takšnih kot smo v resnici in zakaj nas je sploh
    razglasil za grešne?

    Čemu
    sploh služijo zapovedi vseh vrst in kaj je njihov namen ter
    rezultat?

    Zapovedati
    nekomu naj bo takšen in takšen je absurdna.

    Zapovedi
    so namreč lahko v totalnem nasprotju z našo naravo.

    V
    kolikor pa so po drugi strani zapovedi in naša narava usklajene, so
    zapovedi povsem nepotrebne.

    Recimo,
    da smo v sebi nasilni in se poskušamo držati teh zapovedi, bomo v
    trenutku ko smo ogroženi ali ko pride primeren trenutek reagirali in
    delovali iz tistega kar je globoko v naši naravi.

    V
    kolikor je to agresija bomo agresivni in pri tem nam zapovedi ne bodo
    pomagale prav nič.

    V
    kolikor pa je to mir in ljubezen, so zapovedi v celoti odveč.

    To
    je resnica, ki jo zlahka sami vidimo prvo v nas samih in potem še v
    drugih okrog nas, ki se teh naukov in zapovedi poskušajo kar se da
    držati, a jim to v kriznih trenutkih prav dobro ne uspeva.

    Trditi
    po eni strani kako nas tak bog brezpogojno ljubi, a po drugi strani
    vse to od nas zahteva je dvolično.

    Celotna
    biblija in vse napisano v njej, je torej prežeto z dvojnostjo
    znotraj katere funkcionira izključno človeški razum.

    Nekomu
    vsiliti zapovedi pomeni podrediti ga sebi in mu pogojevati prav
    vse.

    Biblijski
    bog je prefinjeni izum za manipulacije z množicami, njegov domet pa
    seže le do meja dvojnosti razuma, ki je takega boga izumil.

    Slediti
    takemu bogu dvojnosti pomeni izgubiti svobodo.

    Slediti
    takemu bogu dvojnosti pomeni izgubiti stik s samim seboj, takšnim
    kot v resnici si.

    Slediti
    takemu bogu dvojnosti pomeni ne misliti s svojo glavo in ne čutiti s
    svojim srcem, ter ne zaznavati sam.

    Zavrniti
    takega boga v celoti, pomeni imeti možnost srečati resničnega
    Boga, ki ni nič od tega kar nam želi vsiliti razum.

    Zavrniti
    boga dvojnosti ni bogokletno ali neduhovno, temveč inteligentno in
    najbolj duhovno dejanje.
    Kaj takega lahko narediš le v kolikor si
    sprevidel vse subtilne igre in mehanizme delovanja razuma, ki se je
    preoblekel v tega boga dvojnosti.

    Tako dejanje ni nasprotje
    bogu dvojnosti, ampak njegovo dokončanje.

    Svoboda nima
    pogojnika in nima zapovedi, saj je le svoboda.
    Svoboda ni
    anarhija, temveč popolna harmonija vsega z vsem.

    Bog je prav
    ta svoboda od vsega, kar nam servira naš omejeni razum.
    Do te
    svobode ne prideš z izpolnjevanjem zapovedi katerekoli vrste, temveč
    izključno skozi samo spoznajo in opustitvijo vseh »moraš«, ter
    vseh napotkov, ki so omejeni.

    Bog je vsega tega prost, saj
    nima nobenih omejitev in meja.

    Mirko Katalenič

    Lepo je če deliš
    #26274

    Sabina
    Participant

    tadej pretner wrote:

    V točki ko se začnemo zavedati …


    Lotus, avtor članka, ki si ga objavil, piše zelo zanimive in provokativne stvari. Tudi jaz objavljam en njegov članek iz sončevih pozitivk, ki je tam dvignil veliko prahu. Bom zelo vesel kakšnega komentarja …Wink

    Biblijski
    bog je bog dvojnosti, njegove zapovedi pa so nepotrebne in brez
    učinka

    Biblijski
    bog je predvsem moški kot so po navadi moški še ostali bogovi.

    Že
    zato tak bog ne more biti popoln.

    Ta
    moški bog nas je prvo vse razglasil za grešne, da bi nam posledično
    lahko dal zapovedi in silne napotke kako se izboljšati, ter si
    ponovno prislužiti njegovo ljubezen in izgubljeno zaupanje.

    Vse
    to pa je totalno v nasprotju s trditvijo kako je ta isti bog
    brezpogojna ljubezen.

    Mar
    se ljubezen pridobi z izvrševanjem zapovedi, s slepim poslušanjem
    napotkov kakšen bi naj bil?

    Zakaj
    nas bog ne ljubi takšnih kot smo v resnici in zakaj nas je sploh
    razglasil za grešne?

    Čemu
    sploh služijo zapovedi vseh vrst in kaj je njihov namen ter
    rezultat?

    Zapovedati
    nekomu naj bo takšen in takšen je absurdna.

    Zapovedi
    so namreč lahko v totalnem nasprotju z našo naravo.

    V
    kolikor pa so po drugi strani zapovedi in naša narava usklajene, so
    zapovedi povsem nepotrebne.

    Recimo,
    da smo v sebi nasilni in se poskušamo držati teh zapovedi, bomo v
    trenutku ko smo ogroženi ali ko pride primeren trenutek reagirali in
    delovali iz tistega kar je globoko v naši naravi.

    V
    kolikor je to agresija bomo agresivni in pri tem nam zapovedi ne bodo
    pomagale prav nič.

    V
    kolikor pa je to mir in ljubezen, so zapovedi v celoti odveč.

    To
    je resnica, ki jo zlahka sami vidimo prvo v nas samih in potem še v
    drugih okrog nas, ki se teh naukov in zapovedi poskušajo kar se da
    držati, a jim to v kriznih trenutkih prav dobro ne uspeva.

    Trditi
    po eni strani kako nas tak bog brezpogojno ljubi, a po drugi strani
    vse to od nas zahteva je dvolično.

    Celotna
    biblija in vse napisano v njej, je torej prežeto z dvojnostjo
    znotraj katere funkcionira izključno človeški razum.

    Nekomu
    vsiliti zapovedi pomeni podrediti ga sebi in mu pogojevati prav
    vse.

    Biblijski
    bog je prefinjeni izum za manipulacije z množicami, njegov domet pa
    seže le do meja dvojnosti razuma, ki je takega boga izumil.

    Slediti
    takemu bogu dvojnosti pomeni izgubiti svobodo.

    Slediti
    takemu bogu dvojnosti pomeni izgubiti stik s samim seboj, takšnim
    kot v resnici si.

    Slediti
    takemu bogu dvojnosti pomeni ne misliti s svojo glavo in ne čutiti s
    svojim srcem, ter ne zaznavati sam.

    Zavrniti
    takega boga v celoti, pomeni imeti možnost srečati resničnega
    Boga, ki ni nič od tega kar nam želi vsiliti razum.

    Zavrniti
    boga dvojnosti ni bogokletno ali neduhovno, temveč inteligentno in
    najbolj duhovno dejanje.
    Kaj takega lahko narediš le v kolikor si
    sprevidel vse subtilne igre in mehanizme delovanja razuma, ki se je
    preoblekel v tega boga dvojnosti.

    Tako dejanje ni nasprotje
    bogu dvojnosti, ampak njegovo dokončanje.

    Svoboda nima
    pogojnika in nima zapovedi, saj je le svoboda.
    Svoboda ni
    anarhija, temveč popolna harmonija vsega z vsem.

    Bog je prav
    ta svoboda od vsega, kar nam servira naš omejeni razum.
    Do te
    svobode ne prideš z izpolnjevanjem zapovedi katerekoli vrste, temveč
    izključno skozi samo spoznajo in opustitvijo vseh »moraš«, ter
    vseh napotkov, ki so omejeni.

    Bog je vsega tega prost, saj
    nima nobenih omejitev in meja.

    Mirko Katalenič

    Točno o tem govori Osho… In tudi še o mnogih drugih človeških oz. bolje rečeno družbenih ‘zmotah’, zavajanjih, manipulacijah, neumnostih…
    Več kot ga berem, bolj se svobodno počutim Wink
    Lepo je če deliš
    #26275

    tadej pretner
    Moderator

    Sabina wrote:

    Točno o tem govori Osho… In tudi še o mnogih drugih človeških oz. bolje rečeno družbenih ‘zmotah’, zavajanjih, manipulacijah, neumnostih…
    Več kot ga berem, bolj se svobodno počutim Wink

    Nimam pojma, o čem govori Osho in najverjetneje ne bom nikoli vedel, saj mi je neberljiv, konec koncev me pa niti kaj prida ne zanima, kaj bi si on o temle članku mislil. Precej bolj me zanima, kaj si o tem misliš ti. Jaz se recimo z nekaterimi stvarmi iz tegale članka strinjam, z nekaterimi pa ne. Jasno je, da gre pri predstavitvi Boga na biblijski način v veliki meri za manipulacijo in obvladovanje množic, a po drugi strani tudi za poskus vcepitve določenih vrednot; druga stvar je pač to, da se teh vrednot pogostokrat ne držijo niti nekateri krščanski leaderji.

    Vrednote, o katerih govorim, se načeloma nanašajo na odnose (ne laži, ne kradi itd.). Z njimi seveda ni nič narobe, zato so mi nekateri pasusi teksta mimo in jih bom komentiral separately:

    Čemu sploh služijo zapovedi vseh vrst in kaj je njihov namen ter rezultat?
    Zapovedati nekomu naj bo takšen in takšen je absurdna.
    Zapovedi so namreč lahko v totalnem nasprotju z našo naravo.

    ——–Kot sem že omenil, služijo oblikovanju vrednot v družbi. Biblijske vrednote so zagotovo bolj zdrave, kot pa današnje, ki se vedno bolj “razvijajo” v smer, v kateri so odnosi nepomembni in jih uporabljamo predvsem za dosego svojih sebičnih ciljev.

    V kolikor pa so po drugi strani zapovedi in naša narava usklajene, so zapovedi povsem nepotrebne.

    ————Družbene vrednote postanejo del kolektivnega nezavednega in v vsakem primeru ključno vplivajo na vrednote, kakršne starši na otroke prenašajo v posameznih celicah – družinah. Naša usklajenost ni dana od boga ali Boga, ampak je v veliki meri odvisna ravno od okolja, v katerem odraščamo in od njegovih vrednot. Okolja, ki podpirajo egoizem in predvsem doseganje osebnih ciljev in so danes nekaj povsem običajnega, generirajo notranje konflikte, pri katerih seveda o kakršnikoli usklajenosti ne more biti govora.


    Recimo, da smo v sebi nasilni in se poskušamo držati teh zapovedi, bomo v trenutku ko smo ogroženi ali ko pride primeren trenutek reagirali in delovali iz tistega kar je globoko v naši naravi. V kolikor je to agresija bomo agresivni in pri tem nam zapovedi ne bodo pomagale prav nič.
    V kolikor pa je to mir in ljubezen, so zapovedi v celoti odveč.

    ——–Tule je gonilo temperament, na katerega vplivajo naši podzavestni vzorci in spet vgrajene vrednote. Temperament sicer v osnovi je, kakršen je, a pri usklajenih osebah se izraža precej bolj sofisticirano kot pa pri tistih, ki so polni notranjih konfliktov in je pogostokrat brutalen. Kdor je poln notranjih konfliktov, lahko o ljubezni le razpravlja, ne more pa je živeti.

    Lepo je če deliš
    #26276

    tadej pretner
    Moderator

    Dodal bom še nekaj o “startni grešnosti”. V kontekstu praktičnega krščanstva je to seveda manipulacija, po mojem razumevanju pa ne tudi v kontekstu izvornih biblijskih tekstov, le da je treba to grešnost razumeti simbolično. Ta grešnost oziroma padec iz raja razumem kot občutek ločenosti od celote, do katerega pride ob pojavljanju zavedanja sebe. Spet ga seveda lahko pridobiš skozi duhovno rast in ko ga pridobiš, je samo po sebi umevno, da ne lažeš, ne kradeš, drugim ne želiš slabo … Ne dogaja pa se duhovna rast prek držanja pravil – ta pravila so le za oblikovanje vrednot okolja in startno osnovo, naprej pa gre skozi vse ravni zorenja, pri katerem se predvsem čustveno dogaja izključno skozi interakcijo z drugimi.

    Lepo je če deliš
    #26277
    glas
    glas
    Participant

    tadej pretner wrote: Vrednote, o katerih govorim, se načeloma nanašajo na odnose (ne laži, ne kradi itd.). Z njimi seveda ni nič narobe, zato so mi nekateri pasusi teksta mimo in jih bom komentiral separately:
    -Čemu sploh služijo zapovedi vseh vrst in kaj je njihov namen ter rezultat?
    -Zapovedati nekomu naj bo takšen in takšen je absurdna.
    -Zapovedi so namreč lahko v totalnem nasprotju z našo naravo.
    ——–Kot sem že omenil, služijo oblikovanju vrednot v družbi. Biblijske vrednote so zagotovo bolj zdrave, kot pa današnje, ki se vedno bolj “razvijajo” v smer, v kateri so odnosi nepomembni in jih uporabljamo predvsem za dosego svojih sebičnih ciljev.

    V kolikor pa so po drugi strani zapovedi in naša narava usklajene, so zapovedi povsem nepotrebne.

    Hmmm, če zapovedi (kot praviš) lahko oblikujejo družbo, potem je umestno vprašanje, če čahko oblikujejo tudi človeka.. (najverjetneje da)
    Ali umestno kontra vprašanje, da je pa morda umestno podvomiti da lahko ”oblikujejo” družbo, če ne morejo človeka.. in ga samo omejijo in zablokirajo pred flowom spontanosti.
    Oblikovanje z zapovedmi in pravili kot praviš dojemaš kot obliko nasilja nad sabo, tako bi lahko rekel tudi, da z pravili in zapovedmi se množično oblikuje družbo z omejujočim nasiljem pravil.. In da zaradi tega družba nikakor ne more dovolj hitro napredovati..

    Ampak ta pravila smo si kot družba izmislili ravno zato, ker je bilo preveč (fizičnega) nasilja.. (stoletja vojn..)
    Težko je namreč napredovati brez pravil in zapovedi, ki se zdijo kot potrebna, da se prehodi nujna pot razvoja osebe, ki se slej ko prej približa samemu razsvetljenju.., in ko oseba pride do te točke pa lahko vse zapovedi odvrže, saj jih že dovolj močno čutiš v sebi.. In bi ji vsa ostala pravila od zunaj bila kot vsiljena, nenaravna in bi ji povzročala notranji konflikt..

    tadej pretner wrote:
    Dodal bom še nekaj o “startni grešnosti”. V kontekstu praktičnega krščanstva je to seveda manipulacija, po mojem razumevanju pa ne tudi v kontekstu izvornih biblijskih tekstov, le da je treba to grešnost razumeti simbolično. Ta grešnost oziroma padec iz raja razumem kot občutek ločenosti od celote, do katerega pride ob pojavljanju zavedanja sebe. Spet ga seveda lahko pridobiš skozi duhovno rast in ko ga pridobiš, je samo po sebi umevno, da ne lažeš, ne kradeš, drugim ne želiš slabo … Ne dogaja pa se duhovna rast prek držanja pravil – ta pravila so le za oblikovanje vrednot okolja in startno osnovo, naprej pa gre skozi vse ravni zorenja, pri katerem se predvsem čustveno dogaja izključno skozi interakcijo z drugimi.

    Izvirni greh ne obstaja, obstaja pa izvirna rana, ki se dogodi zaradi trenutka, ko se duša odcepi od Enosti in se podala na pot individualnega razvoja in pot izkušnje vseh svetov dimenzij in realnosti, ki obstajajo v plasteh stvarstva..

    ali obe zgornji tematiki povzamem tako..
    ”IZVIRNI GREH JE
    OMEJEVATI BITJE.
    NIKAR.”
    (iz priročnika za Mesije )

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.