Preseganje ega?

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Preseganje ega?

Ta tema vsebuje 276 odgovorov, ima 18 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a glas glas 4 let, 3 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #4923

    tadej pretner
    Moderator

    V temi “Spremembe v šoli za bioterapevte” je Zofija napisala tole:

    Se mi pa zdi, da pa praksa delovanja v svoji notranjosti in posledično živeti tukaj in sedaj s tem z okolico nekako tko laufa kuker guna v nebulozah žlobudra, čeprav nekateri, ki so bili dovolj pogumni, mislejo, da so to monologi oz. žlobudranje o preseganju ega, ki nikakor ni mogoč, hahahahahahahah, dva prsta v rit, bi jaz rekla. Dragi moji, vse je mogoče in še več, kolker si mi sploh z našim pogojenim umom sploh lahko mislimo!!!!!!

    Ker je na tem forumu pojem ega pogosto omenjen, kot tudi njegovo “preseganje”, ne bo švoh, če imamo temo o tem. Zofija, a bi za začetek ti povedala, kaj si predstavljaš pod preseganju ega in zakaj to ni mogoče? Seveda pa v tej temi pričakujem tudi “predstavo” naš’ga Brezota LOL

    Lepo je če deliš
    #4924

    Brezo
    Član
    #4925

    zofija
    Član

    tadej pretner wrote:

    Ker je na tem forumu pojem ega pogosto omenjen, kot tudi njegovo “preseganje”, ne bo švoh, če imamo temo o tem. Zofija, a bi za začetek ti povedala, kaj si predstavljaš pod preseganju ega in zakaj to ni mogoče? Seveda pa v tej temi pričakujem tudi “predstavo” naš’ga Brezota LOL

    Tadej, vesela jst tebe. Sem mislila, da me od teme Ponižnost ne jebeš več…..Ampak zgleda, da čas zaceli rane…..
    Z veseljem povem, da kaj to zame pomeni in sigurno ne pomeni to, da, ko govorim o presegu ega, da mislim, da ega nimamo več……..zdaleč od tega………teh “osnovnih človeških-božanskih lasnosti ne moremo kar izničiti”……lahko pa začnemo upravljati z njimi, se jih zavedati in jih razumeti……., ker ego ni nič slabega, kako naj bo slabo, če je del vesolja, celote. Sam človek je “kriv” za to, da mu ego povzroča težavice v vsakodnevnem delovanju, ker človek sam polni svoj ego z raznoraznimi pričakovanji, predstavami, strahovi, indentitetam, vzorci, odvisnosti……., ko pa človek enkrat spregleda, pa vidi kaki butelj je bil in kaj se mu obeta, če bo butelj še naprej in potem se odloči……..jaz pravim, da gre za DOKONČNO odločitvijo med strahom in “ljubeznijo ali praznino”, čeprav se naš ego upira in hoče, da je vse po starem………in potlej se še naš razum uglaša, ki je itak nafilan z vsemi informacijami, da nas v bistvu zavede od prinašanja nepogojene realnosti v pogojeno realnost, kjer vsi živimo…….

    In kako sedaj to naredimo? Ja tako, da namesto, da kupujemo EGO, si ga sami doma naredimo……..postopek je najbrž objavljen na internetu oz. gugel vse ve………LOLLOLLOLLOLLOL

    Lepo je če deliš
    #4926

    tadej pretner
    Moderator

    zofija wrote:

    Tadej, vesela jst tebe. Sem mislila, da me od teme Ponižnost ne jebeš več…..Ampak zgleda, da čas zaceli rane…..

    Ma ne. Takrat sem bil le presenečen nad globino tvoje identifikacije s prepričanjem, da si ponižna (mimogrede, ali se ti ne zdi, da takšno prepričanje jemlje moč manifestacije?, da je nekako tako – bo že Bog za vse poskrbel, meni ni treba).

    Drugač si pa že 19 let zapisujem kakšne zanimive misli, poglede … Ponavadi si pribeležim tudi avtorja, vedno pa ne. In med beležkami o egu imam tudi tole, ki jo objavljam tokrat, žal pa si nisem zapisal avtorja. Kakorkoli – zanimiv pogled, na katerem gradim svojega:

    Ego sam po sebi ni nezdrava tvorba, ampak psihološko sredstvo individualizacije duše, sredstvo njenega inkarniranja in kreativne realizacije skozi specifično fizično telo in osebnost. Ego je tista instanca osebnosti, skozi katero se človek zaveda kdo, kaj in kakšen je, za razliko od drugih ljudi. Je tvorec individualne zavesti, oziroma iluzije ločenosti, če človeka gledamo z ravni duhovne realnosti. Vse dokler obstajamo znotraj manifestiranega vesolja, imamo zavest o lastni individualnosti. Ego torej individualiziranemu bitju daje svoj lasten pečat. Ego degenerira takrat, ko nima oseba nikakršnega duhovnega spoznanja oziroma zavesti o izvorni enotnosti vseh obstoječih oblik življenja, kot tudi navidez nežive materije. Oseba, ki nima stika s subtilnimi dimenzijami lastnega bitja, lahko daje prevelik pomen tistim dimenzijam, katere pozna, tako da ji pridejo potrebe ega v center pozornosti. Zato je nagnjena k tem, da se veže za objekte (sem sodijo tudi ideje, prepričanja, verovanja), ki jih prepozna kot elemente njenih osebnih potreb, vsako izgubo objekta, za katerega je vezala pozornost, pa doživlja kot osebno ranjenost, ki v njej povzroči bolečino. S samim tem pade pod oblast ega in namesto da upravlja z njim iz ravni svoje višje zavesti, upravlja z njo ego.

    Lepo je če deliš
    #4927

    zofija
    Član

    tadej pretner wrote:

    Ma ne. Takrat sem bil le presenečen nad globino tvoje identifikacije s prepričanjem, da si ponižna (mimogrede, ali se ti ne zdi, da takšno prepričanje jemlje moč manifestacije?, da je nekako tako – bo že Bog za vse poskrbel, meni ni treba).

    Men se zdi, da ti vsako prepričanje jemlje moč manifestacije…….in ni nekaj takega kot dobro in slabo, to obstaja v našem pogojenem umu. Kolker jaz sebe poznam, že od začetka lapam o naši, človeški, notranji Odgovornosti in res ne vem od kod ti ideja, da potem jaz mislim, da bo že Bog za vse poskrbel? A si mogočee do tega sklepa prišel, ker imaš ti tako prepričanje o ponižnosti in si me potem dal v neki svoj okvir? Ne vem, samo sprašujem in torej ne čakam, da mi bo bog pomagal…….. delujem……in bog deluje v meni, kakor je bog v vsakemu in povsod……mir, radost, sreča, ljubezen nikoli dovolj tega…..in jaz sem mnenja, da človek, ki ga vodi “ego”, ne more sploh razumeti kaj dejansko pomeni mmir, radost, ljubezen…..jaz sem pač spontano, čez svoje dogodke, delovanje, čez svojo egojebo prišla do ponižnosti in sploh do razumevanja teh stvari, duhovnih, neduhovnih, na sploh nekako pridobiš razumevanje za vse stvari in, ko ima človek razumevanje potem ima tudi mir, radost, ljubezen in jih seveda širi v svet v ljudi in, če to ni bog?

    Lepo je če deliš
    #4928

    AVATAR
    Član

    Ena izmed stvari v življenju, ki sem jih dojel…je ta, da ne hodi blizu ženski, ki žlobrunda o ljubezni…tudi taki ne…ki izusti ali napiše…LJUBIM TE…kajti kmalu sledi nož v hrbet…no…in že smo pri dobrem starem prijatelju EGU

    Tadej Pretner je človek…ki ima v vsaki roki po en ultimatni adut…POGOJENI UM…in…PRAZNINA…ta dva sta mu podlaga za vse…in njegova življenjska filozofija

    In ubog jaz…ki nimam nobenega duhovnega spoznanja…o nebeško čudoviti izvorni enosti…in bom ostal na nivoju omejenega trpečega ega

    Če vprašaš klasičnega človeka…ali poduhovljenega človeka…Ali je resnično srečen ???…Pri obeh zaznaš v tisti sekundi ko jima vprašanje zdrsne skozi zavest…napetost…Poduhovljeni se potem zbere in nekaj žlobrundra…klasični pa tako jamra…kot mu je že v navadi…Torej ljudje…Ali ste resnično srečni ???…Si upate priznati…kaj bi bilo to…ali naredilo…resnično srečne ???… …No mogoče vas praznina naredi srečne…VAS RES…???…KAJ PA IZVIRNA ENOST ???…ah…kva je že to ???

    Dobri stari prijatelj ego…ki je skozi človeško zgodovino postal utelešje Hudiča v mnogih preoblekah in glavni krivec za vse…je hkrati tudi spoznanje…da Bog ni popoln !?…Izvorna zavest, ki je ustvarila raznovrstne trpeče-telesne oblike, da bi skozi njihovo trplenje pridobivala izkušnje…ki jih pač nima…torej sama po sebi ne more biti popolna…zanimivo kaj ne

    Ironija je…da ljudje, ki se pokakajo na duhovnost…in enostavno živijo svoje življenje…jih ego prav nič ne moti…v bistvu sploh ne mozgajo o egu…življenje izkušajo veliko bolj…kot boste vi duhovneži bilo kdaj…bilo kje.

    Ali drugače povedano…sem zadnjič prebral zanimiv post…Da duhovneži s svojimi meditacijami in žlubrundranjem Bogu nič ne koristijo…koristijo mu ljudje ki resnično aktivno živijo svoje življenje…brez predalčkanja…stereotipov…omejitev…in kaj vam bo zdaj EGO…zakaj bi ga sploh morali preseči…ja res no…zakaj ???

    Lepo je če deliš
    #4929

    tadej pretner
    Moderator

    AVATAR wrote:
    Tadej Pretner je človek…ki ima v vsaki roki po en ultimatni adut…POGOJENI UM…in…PRAZNINA…ta dva sta mu podlaga za vse…

    Za razliko od Kekca, ki nosi v eni roki sonce, v drugi pa zlati smehLOLLOLLOL

    zofija wrote:

    Men se zdi, da ti vsako prepričanje jemlje moč manifestacije…….in ni nekaj takega kot dobro in slabo, to obstaja v našem pogojenem umu. Kolker jaz sebe poznam, že od začetka lapam o naši, človeški, notranji Odgovornosti in res ne vem od kod ti ideja, da potem jaz mislim, da bo že Bog za vse poskrbel?

    Jaz sem te to vprašal, ne pa trdil.

    zofija wrote:
    jaz sem pač spontano, čez svoje dogodke, delovanje, čez svojo egojebo
    prišla do ponižnosti in sploh do razumevanja teh stvari, duhovnih,
    neduhovnih, na sploh nekako pridobiš razumevanje za vse stvari in, ko
    ima človek razumevanje potem ima tudi mir, radost, ljubezen in jih
    seveda širi v svet v ljudi in, če to ni bog?

    Nekaj je te stvari razumeti, nekaj drugega je, da jih živiš, spet nekaj tretjega pa, da si z njimi identificiran. Kdor se takrat, ko jih zagovarja in brani njihove pozicije razburi, je zanesljivo s stvarjo, katerokoli pač, zgolj identificiran. In jarz sem recimo tvoje utemeljevanje, da si ponižna in da je to to, v tisti temi doživel kot razburjanje. Zato govorim o ponižnosti v zvezi s tabo zgolj kot o identifikaciji, zato tudi tista podvprašanja.

    zofija wrote:

    in jaz sem mnenja, da človek, ki ga vodi “ego”, ne more sploh razumeti kaj dejansko pomeni mmir, radost, ljubezen…..

    Prav vsakega vodi ego. S tem se strinjasjo tudi moderni psihologi, ki menijo, da naredimo zavestno (torej pod nadzorom notranjega opazovalca) le 5% naših dejanj.
    Sicer pa gre ta avtomatika naših odzivov takole:
    – Naš jaz je sestavljen iz nepogojenega dela (notranji opazovalec) in ega.
    -Ego pa sestavlja sila veliko segmentov (podjazov). Recimo bazični jaz (genetsko determinirane zadeve), zaključni jaz (nastane na osnovi odzivov ljudi na naše delovanje), socialno modificirani jaz (naše kameleonske izvedbe v posameznih okoljih, ki jih izvajamo zato, da bi bili pač v njih sprejeti), izgubljeni jaz (tisti del nas, ki smo se mu odrekli zato, da v družbi boljž skozi pridemo) in zdaj sledita glavna podjaza:
    – Evaluacijski jaz (jaz presoje): sumira dogajanja v vseh prejšnjih jazih in naredi “sklep”, na osnovi katerega na dražljaj reagiramo. Če so konflikti med prejšnjimi jazi (pri večini so), so njegove odločitve konfliktne.
    – Jaz, ki spaja nepogojeni in pogojeni jaz (pri marsikomu se ne aktivira nikoli)

    Poanta je torej v usklajevanju podjazov in aktivaciji zadnjega, pogosto spečega jaza, ne pa v kakršnemkoli preseganju ali kenslanju ega.

    Drugač pa mam še nekaj za pripomniti k Avatarjevi izvedbi, ki pravi, da gre marsikomu, ki se na duhovnost poserje, v lajfu odlično. Današnja družba, ki temelji na identiteti žrtve, generira po drugi strani ogromno sociopatov in pri njih je navidez tako, da jim gre vse kot pom maslu, saj se ne sekirajo za nič, ne poznajo pojma krivda in slaba vest … Sociopati so ljudje, ki konstantno kršijo etične in moralne kodekse, kodekse prepričanja, so ljudje, ki to delajo zato, ker imajo motnjo vseh teh jazov. In takšni ljudje se ne morejo počutiti izpolnjene, saj v nobenem segmentu v družbo niso integrirani.
    tadej pretner2010-09-12 15:30:58

    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.