misli

Ta tema vsebuje 10 odgovorov, ima 5 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a  tadej pretner 6 let, 6 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #7682

    Irena
    Član

    No, v tretje gre rado, pa naj odprem še eno temo Wink

    Priznam, da imam zdajle kar precej težav, nekaj napisati z repom in glavo in s čim manj “bluzenja” Ouch.

    Povzela bom nekaj vodilnih misli, izpisanih razstresno po tem forumu, a se ne bom mučila s citiranjem. Če kje kiksnem, me prosim popravite Thumbs Up

    – Misli so nasledek našega čustvenega odziva!

    – Misli (in z njimi povezana naša najgloblja prepričanja) kreirajo našo realnost!

    – Misel pride in gre – naša naloga je jo opazovati na tem sprehodu in se ne identificirati z njo!

    – Meditacija in vaje praznine nam omogočajo pridobiti zmožnost Bivanja – delovanja iz Praznine!

    – Praznina je Bog osebno!

    Ne vem, kaj pravi Vzhod na to – Judovstvo, Krščanstvo in Islam temeljijo na trditvi, da je NAJPREJ BILA BESEDA.

    Janezov evangelij : V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.

    Nova Zaveza se začne z »Na začetku je bil logos…«(grško λόγος)

    Namenoma izpuščam prevod logosa kot odnos/razmerje Heart, ker me čisto konkretno zanima BESEDA – MISEL.

    Beseda, stavek, misel, razmislek, mišljenje, razum, smisel, znanje, govor, pogovor, trditev, itd…. so le nekatere razlage in prevodi Wink Polja Logos, ki je vzrok in izvor vsega in naj bi tudi bil poosebljeni Bog . Tako nas uči naša kultura, na tem temelji naša kolektivna in individualna Zavest.

    Povzemam:

    Če mi pripoveduješ, bom poslušal.< ?: prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" />

    Če mi pokažeš, bom videl.

    Če to doživim, bom razumel.

    Lao Tse (kitajski filozof, rojen l. 604 pr.n.št.)

    Torej nas misli ločujejo ali zbližajo z Bogom ? Approve

    Lp, Irena

    Lepo je če deliš
    #7686

    tadej pretner
    Moderator

    Irena wrote: No, v tretje gre rado, pa naj odprem še eno temo Wink

    Priznam, da imam zdajle kar precej težav, nekaj napisati z repom in glavo in s čim manj “bluzenja” Ouch.

    Povzela bom nekaj vodilnih misli, izpisanih razstresno po tem forumu, a se ne bom mučila s citiranjem. Če kje kiksnem, me prosim popravite Thumbs Up

    – Misli so nasledek našega čustvenega odziva!

    – Misli (in z njimi povezana naša najgloblja prepričanja) kreirajo našo realnost!

    Misli niti ne. Kako običajno nastane misel?
    Podobni smo radijskim sprejemnikom – »etru« je ogromno programov različnih radijskih oddajnikov, sprejemnik pa sprejema le tistega, na katerega je nastavljen njegov potenciometer. Kako pa je torej pri človeku in kateri so tisti vplivi, ki determinirajo naše misli? Vlogo sprejemnika imajo pri človeku vibracije, ki jih oddajamo na ravni DNK oziroma predvsem eteričnega telesa. Te vibracije privlačijo kompatibilna polja realnosti. In od česa so te vibracije odvisne?
    – Od genske determiniranosti (polja staršev, okolja in hrane v času nosečnosti
    – Od polja kulture, v katerem živimo (takšna polja determinirajo tudi našo biološko realnost)
    – Od procesa vzgoje/učenja v zgodnji fazi, ki vpliva na vspostavitev sistema vrednot po eni strani, po drugi pa kreacijo osnovnih teles bolečine in telesnih tenzij, ki preprečujejo sprejemanje določenih vibracij, druge pa privlačijo.
    Na osnovi tega torej privlačimo dve vrsti vibracij – tiste, ki jih doživljamo kot čist sprejem in tiste, ki jih sprejemamo s šumom. Kot čist sprejem doživljamo vibracije, ki so skladne s prepričanji, ki jih imamo v zvezi z varnostjo, srečo …, zato jih skozi telo prepustimo oziroma se jim prepustimo. Te vibre se preoblikujejo v namero (ki ni nič drugega, kot vzgib, da nekaj narediš, ki ga povzroči sprejeta vibra) in nato v misel. Kakorkoli – čista misel/namera polja.
    Po drugi strani se želijo telesa bolečine integrirati nazaj v naše polje, zato privlačijo realnosti, v katerih bo to mogoče. Vibracije takšnih realnosti prepoznavamo kot »sprejem s šumom«. Ker smo nekoč v preteklosti tovrstno vibro blokirali (kakršenkoli razlog, zaradi katerega se prekine čustveni proces) se na vibro takoj odzovemo na telesni ravni (napetost), čustveni (neka oblika stresa), sledijo pa temu primerne misli. Telesna napetost je eden obrambnih mehanizmov, ki hrani polje, ki si želi status quo.

    Če imaš torej v sebi takne programe in funkcionira na osnovi teh mehanizmov, je iluzorno misliti, da boš s spremembo misli spremenil realnost. Misli, ki so drugačne od tistih, do katerih pride v trenutku sprejemanja programa s šumom, lahko kreiraš v miru doma, lahko se greš avtosugestijo, a pri tem pride do problema, da tvoja podzavest sprejme le sugestije, na katere je uglašena. Druge zavrže. Zato ima avtosugestija kratkotrajne in omejene rezultate – ko pride namreč do nekega dogodka v resnici, se spontano odzovemo po opisanem mehanizmu.

    Irena wrote:

    – Misel pride in gre – naša naloga je jo opazovati na tem sprehodu in se ne identificirati z njo!

    – Meditacija in vaje praznine nam omogočajo pridobiti zmožnost Bivanja – delovanja iz Praznine!

    – Praznina je Bog osebno!

    Ne vem, kaj pravi Vzhod na to – Judovstvo, Krščanstvo in Islam temeljijo na trditvi, da je NAJPREJ BILA BESEDA.

    Janezov evangelij : V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.

    Nova Zaveza se začne z »Na začetku je bil logos…«(grško λόγος)

    Namenoma izpuščam prevod logosa kot odnos/razmerje Heart, ker me čisto konkretno zanima BESEDA – MISEL.

    Beseda, stavek, misel, razmislek, mišljenje, razum, smisel, znanje, govor, pogovor, trditev, itd…. so le nekatere razlage in prevodi Wink Polja Logos, ki je vzrok in izvor vsega in naj bi tudi bil poosebljeni Bog . Tako nas uči naša kultura, na tem temelji naša kolektivna in individualna Zavest.

    Povzemam:

    Če mi pripoveduješ, bom poslušal.

    Če mi pokažeš, bom videl.

    Če to doživim, bom razumel.

    Lao Tse (kitajski filozof, rojen l. 604 pr.n.št.)

    Torej nas misli ločujejo ali zbližajo z Bogom ? Approve

    Lp, Irena

    Mam sicer pomisleke še pri čem, a sem bil že zgoraj obsežen. Zato le to – problem je nastal, ker primerjaš pogojeno in nepogojeno raven. Na nepogojeni ravni je gola zavest, nobenih procesov percepcije skozi telo in čustveni filter, vse le je. In če je takšna zavest nekaj ustvarila, je logično, da je bila najprej namera oziroma misel.

    Lepo je če deliš
    #7688

    Irena
    Član

    tadej pretner wrote:
    Zato le to – problem je nastal, ker primerjaš pogojeno in nepogojeno raven. Na nepogojeni ravni je gola zavest, nobenih procesov percepcije skozi telo in čustveni filter, vse le je.

    Za ostalo si bo treba čas vzet Wink, tole pa moram povedat: ne primerjam dveh ravni. Thumbs Up

    Opisati na nepogojeni ravni karkoli je nemogoče. A približek opisati “to kar je” izvira iz pogojene ravni – drugo spet ni mogoče – a ne?

    Saj ni nastal noben problem – zanima me pač “funkcija” in “moč” in “izvor” misli… Tako nekak… Wink

    Irena
    Lepo je če deliš
    #7690
    glas
    glas
    Participant

    Irena wrote:

    Saj ni nastal noben problem – zanima me pač “funkcija” in “moč” in “izvor” misli… Tako nekak… Wink

    Misli so že v osnovi problem, ker si vsak misli, da so misli, ki se mu pojavljajo, le njegove…
    No koliko jaz razumevam stvari, je večina misli, ki jih ”mi sami” mislimo, jih dejansko ne mislimo mi. Vsaj ne v tem smislu, kot so nas naučili pri biologiji v šoli…
    Nad nami je ena masa miselnih vzorcev, ki generira v vseh ljudeh ene in iste misli. Jaz te mase splošnih misli dojemam kot en ogromen siv oblak, ki prekriva vso Zemljo in kadarkoli ”začnemo misliti” se enostavno povežemo s to miselno maso, ki ždi nad nami. In kdo je ustvaril ta sivo prevleko misli nad zemljo? Ustvarili smo jo mi, z vstrajnim podobnim razmišljanjem z programi, ki smo jih sprejeli in jim dovolili, da vodijo našo miselnost, ustvarile so ga dogme, pravila obnašanja, etika, ki jo zahteva urbana družba, ki jo zahtevajo religije, morala, ki je vsedružbeno zahtevana in na koncu se ta oblak v zadnjem času umetno vodi preko sredstev javnega obveščanja, preko reklam, preko filmov, preko… Vsa ta pravila, vsi ti kodeksi, vse dogme, so le navidezna varnost v lastnem zaporu, ki nam onemogoča do pristnih miselnih zaključkov… Ljudje smo pa priklopljeni kot računalnik v internet in od tam dobivamo podatke. Pridobljeni podatki od tam so močno omejeni in taki so potem tudi naši miselni zaključki. Dobivamo le podatke nižjih vibracij, brez kakega višjega navdiha, da pa bi to dosegli pa se moramo prebiti skozi ta oblak! To nam uspe ko se deindetificiramo do te mere z vsemi vzorci razmišljanja (ki so tudi bazna osnova za ta oblak), da nas na lepem samodejno ponese nad ta oblak…
    To je kot nek proces, ki se počasi dogaja na poti duhovne rasti, ki je postopna deindetifikacija do razsvetljenja..
    No ko nekako zmoremo prihajati do čistih misli izven tega sivega oblaka, takrat lahko rečemo komaj, da imamo ”svoj” tok misli.
    Ko se je meni to zgodilo pred kakimi 10imi leti sem mislil, da sem znorel.. Ker misli se enostavno vlijejo in tečejo in nobena misel nima več nekeg smisla (vsaj ni možno ga ujeti), misli niso več v predalčkih, razumevanje misli izgine, nadomesti pa ga le nemočno se opazovanje te reke! Nezmožno se je identificirat več s svojimi mislimi, ker ti bežijo in si prisiljen jih samo opazovati. Če bi ta tok takrat na silo želel zgrabiti in se želel ponovno identificirati z njim, bi izkusil kaj je to norost! Razumevanje kaj so to misli ali razmišljenje se ti nato za vedno spremeni!

    Ampak tu ni konec misli, tu je šele pravi začetek. Tu prvotne misli dobijo moč in hitrost na potenco. Misli postanejo neulovljiva reka…

    ..
    .
    Kje je konec(in začetek) misli najbolje opiše Krišnamurti…
    Ko daje Krišnamurti napotke za meditacijo, ne govori več u zaustavljanju misli, ne govori o prekinitvi miselnega toka ampak vodi v čisto nasprotno smer…
    Vidi nas da sledimo vsaki misli. Da jo opazujemo in da samo ugotovimo od kod izvira. Za večino misli je neko prepričanje, miselni vzorec, … ko se urimo v takem nenavezanem opazovanju vsake misli, ko ji sledimo v vzorce v ozadju, ki so njihovi generatorji, take vzorce zelo hitro ozaveščamo in razblinjamo…
    Slej ko prej na tej poti pridemo do Oceana od koder misel vznikne se dvigne in nato samodejno pade nazaj v njega…
    sledi, opazuj, ozaveščaj in se ne oklepaj
    dihaj in naj te ne bo strah
    in prispel-a boš

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

    #7697

    Irena
    Član

    tadej pretner wrote:
    Misli niti ne. Kako običajno nastane misel?

    Podobni smo radijskim sprejemnikom – »etru« je ogromno programov različnih radijskih oddajnikov, sprejemnik pa sprejema le tistega, na katerega je nastavljen njegov potenciometer. Kako pa je torej pri človeku in kateri so tisti vplivi, ki determinirajo naše misli? Vlogo sprejemnika imajo pri človeku vibracije, ki jih oddajamo na ravni DNK oziroma predvsem eteričnega telesa. Te vibracije privlačijo kompatibilna polja realnosti. In od česa so te vibracije odvisne?
    – Od genske determiniranosti (polja staršev, okolja in hrane v času nosečnosti
    – Od polja kulture, v katerem živimo (takšna polja determinirajo tudi našo biološko realnost)
    – Od procesa vzgoje/učenja v zgodnji fazi, ki vpliva na vspostavitev sistema vrednot po eni strani, po drugi pa kreacijo osnovnih teles bolečine in telesnih tenzij, ki preprečujejo sprejemanje določenih vibracij, druge pa privlačijo.
    Na osnovi tega torej privlačimo dve vrsti vibracij – tiste, ki jih doživljamo kot čist sprejem in tiste, ki jih sprejemamo s šumom. Kot čist sprejem doživljamo vibracije, ki so skladne s prepričanji, ki jih imamo v zvezi z varnostjo, srečo …, zato jih skozi telo prepustimo oziroma se jim prepustimo. Te vibre se preoblikujejo v namero (ki ni nič drugega, kot vzgib, da nekaj narediš, ki ga povzroči sprejeta vibra) in nato v misel. Kakorkoli – čista misel/namera polja.
    Po drugi strani se želijo telesa bolečine integrirati nazaj v naše polje, zato privlačijo realnosti, v katerih bo to mogoče. Vibracije takšnih realnosti prepoznavamo kot »sprejem s šumom«. Ker smo nekoč v preteklosti tovrstno vibro blokirali (kakršenkoli razlog, zaradi katerega se prekine čustveni proces) se na vibro takoj odzovemo na telesni ravni (napetost), čustveni (neka oblika stresa), sledijo pa temu primerne misli. Telesna napetost je eden obrambnih mehanizmov, ki hrani polje, ki si želi status quo.

    TO me je zanimalo. Hvala za izčrpen odgovor Thumbs Up

    tadej pretner wrote:

    Če imaš torej v sebi takne programe in funkcionira na osnovi teh mehanizmov, je iluzorno misliti, da boš s spremembo misli spremenil realnost. Misli, ki so drugačne od tistih, do katerih pride v trenutku sprejemanja programa s šumom, lahko kreiraš v miru doma, lahko se greš avtosugestijo, a pri tem pride do problema, da tvoja podzavest sprejme le sugestije, na katere je uglašena. Druge zavrže. Zato ima avtosugestija kratkotrajne in omejene rezultate – ko pride namreč do nekega dogodka v resnici, se spontano odzovemo po opisanem mehanizmu.

    No, to mi je že dlje jasno. Realnosti s spremembo misli ne moremo spremenit, ker mehanizem, kot si ga prej opisal, nikoli ne odpove Smile. Kako pa lahko ponastavimo “potenciometer” – ne le za sprejeme s šumom – temveč tudi glede čistega sprejema Wink

    Irena
    Lepo je če deliš
    #7698

    Irena
    Član

    glas wrote: Misli so že v osnovi problem, ker si vsak misli, da so misli, ki se mu pojavljajo, le njegove…
    No koliko jaz razumevam stvari, je večina misli, ki jih ”mi sami” mislimo, jih dejansko ne mislimo mi. Vsaj ne v tem smislu, kot so nas naučili pri biologiji v šoli…

    Ja, potekajo tudi večletne raziskave (mednarodni projekt AWARE) , ki bi teorije o nastanku misli, kot smo se učili, zavrgli… Upam, da jim uspe “dokazat” Wink.

    Da se naj ne identificiramo ne s telesom, ne z mislimi, ne s čustvi, pa itak “vemo” Wink

    glas wrote: Nad nami je ena masa miselnih vzorcev, ki generira v vseh ljudeh ene in iste misli. Jaz te mase splošnih misli dojemam kot en ogromen siv oblak, ki prekriva vso Zemljo in kadarkoli ”začnemo misliti” se enostavno povežemo s to miselno maso, ki ždi nad nami. In kdo je ustvaril ta sivo prevleko misli nad zemljo? Ustvarili smo jo mi, z vstrajnim podobnim razmišljanjem z programi, ki smo jih sprejeli in jim dovolili, da vodijo našo miselnost, ustvarile so ga dogme, pravila obnašanja, etika, ki jo zahteva urbana družba, ki jo zahtevajo religije, morala, ki je vsedružbeno zahtevana in na koncu se ta oblak v zadnjem času umetno vodi preko sredstev javnega obveščanja, preko reklam, preko filmov, preko… Vsa ta pravila, vsi ti kodeksi, vse dogme, so le navidezna varnost v lastnem zaporu, ki nam onemogoča do pristnih miselnih zaključkov… Ljudje smo pa priklopljeni kot računalnik v internet in od tam dobivamo podatke. Pridobljeni podatki od tam so močno omejeni in taki so potem tudi naši miselni zaključki.

    Simpatičen in razumljiv opis Wink

    glas wrote:

    Dobivamo le podatke nižjih vibracij, brez kakega višjega navdiha, da pa bi to dosegli pa se moramo prebiti skozi ta oblak! To nam uspe ko se deindetificiramo do te mere z vsemi vzorci razmišljanja (ki so tudi bazna osnova za ta oblak), da nas na lepem samodejno ponese nad ta oblak…
    To je kot nek proces, ki se počasi dogaja na poti duhovne rasti, ki je postopna deindetifikacija do razsvetljenja..
    No ko nekako zmoremo prihajati do čistih misli izven tega sivega oblaka, takrat lahko rečemo komaj, da imamo ”svoj” tok misli.

    Ni ziher nad tem ogromnim sivim oblakom morda še kakšen? Question

    glas wrote: Ko se je meni to zgodilo pred kakimi 10imi leti sem mislil, da sem znorel.. Ker misli se enostavno vlijejo in tečejo in nobena misel nima več nekeg smisla (vsaj ni možno ga ujeti), misli niso več v predalčkih, razumevanje misli izgine, nadomesti pa ga le nemočno se opazovanje te reke! Nezmožno se je identificirat več s svojimi mislimi, ker ti bežijo in si prisiljen jih samo opazovati. Če bi ta tok takrat na silo želel zgrabiti in se želel ponovno identificirati z njim, bi izkusil kaj je to norost! Razumevanje kaj so to misli ali razmišljenje se ti nato za vedno spremeni!

    Hvala, da si tole podelil z nami!Smile

    glas wrote:
    Ampak tu ni konec misli, tu je šele pravi začetek. Tu prvotne misli dobijo moč in hitrost na potenco. Misli postanejo neulovljiva reka…

    ..
    .
    Kje je konec(in začetek) misli najbolje opiše Krišnamurti…
    Ko daje Krišnamurti napotke za meditacijo, ne govori več u zaustavljanju misli, ne govori o prekinitvi miselnega toka ampak vodi v čisto nasprotno smer…
    Vidi nas da sledimo vsaki misli. Da jo opazujemo in da samo ugotovimo od kod izvira. Za večino misli je neko prepričanje, miselni vzorec, … ko se urimo v takem nenavezanem opazovanju vsake misli, ko ji sledimo v vzorce v ozadju, ki so njihovi generatorji, take vzorce zelo hitro ozaveščamo in razblinjamo…
    Slej ko prej na tej poti pridemo do Oceana od koder misel vznikne se dvigne in nato samodejno pade nazaj v njega…
    sledi, opazuj, ozaveščaj in se ne oklepaj
    dihaj in naj te ne bo strah
    in prispel-a boš

    Trdno in zagotovo vem le nekaj – če komu tule na forumu (in sicer) – uspeva živeti svoje bistvo, tebi uspeva , glas ! Zato ti pri tem zaključku “verjamem na besedo” Wink

    Pozdrav, Irena
    Lepo je če deliš
    #7701

    Oldie
    Član

    glas wrote:

    Dobivamo le podatke nižjih vibracij, brez kakega višjega navdiha, da pa bi to dosegli pa se moramo prebiti skozi ta oblak! To nam uspe ko se deindetificiramo do te mere z vsemi vzorci razmišljanja (ki so tudi bazna osnova za ta oblak), da nas na lepem samodejno ponese nad ta oblak…
    To je kot nek proces, ki se počasi dogaja na poti duhovne rasti, ki je postopna deindetifikacija do razsvetljenja..
    No ko nekako zmoremo prihajati do čistih misli izven tega sivega oblaka, takrat lahko rečemo komaj, da imamo ”svoj” tok misli.

    Irena wrote: Ni ziher nad tem ogromnim sivim oblakom morda še kakšen? Question

    Jp, kolektivno nezavedno.

    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.