karma

Ta tema vsebuje 62 odgovorov, ima 14 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a  Irena 5 let, 2 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #6135

    Nataša
    Član

    Brezo wrote: Še enkrat bom povedal karma je bistvenega pomena ali do ozdravitve pride ali ne…

    Brezo, karma ima svoj domet samo na določeni ravni zavedanja, so pa ravni, ki se jih vedno več ljudi zaveda, kjer karma preprosto več ne deluje, ampak do tega se pač ne da prit skozi razum.
    Lepo je če deliš
    #6159

    tadej pretner
    Moderator

    Nataša wrote:

    Še enkrat bom povedal karma je bistvenega pomena ali do ozdravitve pride ali ne…

    Brezo, karma ima svoj domet samo na določeni ravni zavedanja, so pa ravni, ki se jih vedno več ljudi zaveda, kjer karma preprosto več ne deluje, ampak do tega se pač ne da prit skozi razum.

    Ja, tudi če karmo razumemo kot delovanje, v nekem trenutku odpade – ko pridemo na raven nedelovanja, ki je pravzaprav odraz povezanosti s celoto.
    Dokler danes delujemo na osnovi izkušenj včerajšnjega dne in bomo jutri delovali na osnovi današnjih izkušenj, so naša življenja predvidljiva – delujemo v okviru polj, ki imajo predvidljiv cikel manifestiranega razvoja v pojavnem svetu. Glavna gonila karme v tej realnosti so genetski zapisi, telesa bolečine in identifikacije. In za vsa tri gonila je značilno, da skušamo situacije nadzirati. V prvi fazi nas torej čaka obračun s telesi bolečine in identifikacijami, vključno z identifikacijo s telesom. A vrnimo se k pojmu nadzora situacij.
    Zakaj situacije nadziramo? Zato, ker življenju ne zaupamo, s tem pa zaviramo njegov tok. Tok življenja pa je tisto, kar daje življenju kot takšnemu čar in smisel. Kakšno bi bilo življenje, v katerem bi imeli vse pod nadzorom? Dolgočasno!
    In do zaupanja v življenje pride, ko se odrečemo nadzoru (v meri, ki je mogoča; v pogojenem svetu se nadzoru povsem ne moremo odreči – sestanki, sledenje trendom …). In v procesu odrekanja nadzora pride do zanimivega fenomena – bolj se nadzoru nad dogodki odpovemo, bolj potekajo v naš prid. In to spontano, berz usmerjanja pozornosti – skozi nedelovanje. V tem procesu začnemo zaupati vesolju/Bogu …, kar pomeni v praksi nekakšen prenos “pristojnosti”, ki prehaja iz naših rok in okvirov karme, v roke življenja.

    Lepo je če deliš
    #6160

    Irena
    Član

    Wink

    tadej pretner wrote:
    Ja, tudi če karmo razumemo kot delovanje, v nekem trenutku odpade – ko pridemo na raven nedelovanja, ki je pravzaprav odraz povezanosti s celoto.
    Dokler danes delujemo na osnovi izkušenj včerajšnjega dne in bomo jutri delovali na osnovi današnjih izkušenj, so naša življenja predvidljiva – delujemo v okviru polj, ki imajo predvidljiv cikel manifestiranega razvoja v pojavnem svetu. Glavna gonila karme v tej realnosti so genetski zapisi, telesa bolečine in identifikacije. In za vsa tri gonila je značilno, da skušamo situacije nadzirati. V prvi fazi nas torej čaka obračun s telesi bolečine in identifikacijami, vključno z identifikacijo s telesom. A vrnimo se k pojmu nadzora situacij.
    Zakaj situacije nadziramo? Zato, ker življenju ne zaupamo, s tem pa zaviramo njegov tok. Tok življenja pa je tisto, kar daje življenju kot takšnemu čar in smisel. Kakšno bi bilo življenje, v katerem bi imeli vse pod nadzorom? Dolgočasno!
    In do zaupanja v življenje pride, ko se odrečemo nadzoru (v meri, ki je mogoča; v pogojenem svetu se nadzoru povsem ne moremo odreči – sestanki, sledenje trendom …). In v procesu odrekanja nadzora pride do zanimivega fenomena – bolj se nadzoru nad dogodki odpovemo, bolj potekajo v naš prid. In to spontano, berz usmerjanja pozornosti – skozi nedelovanje. V tem procesu začnemo zaupati vesolju/Bogu …, kar pomeni v praksi nekakšen prenos “pristojnosti”, ki prehaja iz naših rok in okvirov karme, v roke življenja.

    Tale post karme kot delovanja je v celoti zame Thumbs Up. Predaja je tisto, kar se “meni” zdi najtežje… a izkušnje dejansko kažejo, da tedaj vse “špila”. In je pravzaprav (na koncu koncev) najlažja od vsega…

    Vendar sem še kar naprej v dvomih, naj jih izrazim takole:Cool upam, da ne zakompliciram Wink

    Tudi do faze nedelovanja je po mojem treba priti!!!

    Ne moraš kar tak nič počet in se sklicevat na usodo, da se ti pač dogaja, kar ti je namenila, poleg tega pa da si, kot si in pika. In ko bo usoda obrnila list, boš ven iz slabega kar kot ribica spolzel v dobro (karikiram, itak).

    Torej moj sklep bi bil: kar oreng moraš “delovat (navznot in navzven) “, da prideš v nedelovanje. Drži???

    V fazo nedelovanja ne moraš preiti – torej tudi ne s trudom in garanjem – zato, ker bi tak sklenil. Je pa le treba staro karmo oddelat, nevtralizirat. Al pa imaš “dobre karte” ob rojstvu, pa ti je marsikaj dano samo po sebi, a bolj kot preblisk izkušnje, ne pa trajnega stanja. Skratka – ne moreš se izognit nabrani karmi – kvečjemu jo lahk morda ? v brzinskem procesu oddelaš – kar pa je po mojem zelo redko.

    Moj sklep pod vprašanjem bi tako bil: usmerjena pozornost do skrajnih mej, kjer jo “raznese”. Drži?

    Irena

    Lepo je če deliš
    #6162

    tadej pretner
    Moderator

    Irena wrote: Wink

    Tale post karme kot delovanja je v celoti zame Thumbs Up. Predaja je tisto, kar se “meni” zdi najtežje… a izkušnje dejansko kažejo, da tedaj vse “špila”. In je pravzaprav (na koncu koncev) najlažja od vsega…

    Thumbs Up

    Irena wrote: Wink

    Tudi do faze nedelovanja je po mojem treba priti!!!

    Ne moraš kar tak nič počet in se sklicevat na usodo, da se ti pač dogaja, kar ti je namenila, poleg tega pa da si, kot si in pika. In ko bo usoda obrnila list, boš ven iz slabega kar kot ribica spolzel v dobro (karikiram, itak).

    Torej moj sklep bi bil: kar oreng moraš “delovat (navznot in navzven) “, da prideš v nedelovanje. Drži???

    Absolutno, saj sem že v osnovnem postu napisal, da je treba najprej obračunati z identifikacijami in telesi bolečine – to so namreč glavni elementi, ki ti determinirajo realnost in s tem usodo.
    Pri vsem skupaj ne smemo pozabiti, kaj je to namera in kako deluje. Namera je vzgib in večina namer je determiniranih iz polj, v katerih smo. Nekje sem v eni temi objavil motivacijske faze, ki so v originalu od Arturja Maslowa, sam da so ble mal predelane. Ta del torej ponavljam tule:

    Od našega stanja zavesti je odvisno, s katerimi nizkovibracijskimi/visokovibracijskimi polji smo v komunikaciji. Nižje ko je stanje zavesti, bolj smo pod vplivom nizkih, toksičnih nizkovibracijskih polj, bolj so destruktivna in več je teh polj.
    – Najnižje stane je tisto, v katerem je v našem fokusu golo preživetje in gonja za osnovnimi potrebami
    – sledi usmerjenost na družino
    – na razvoj osebnih potencialov
    – na našo pozicijo v družbi
    – na osebno realizacijo in osebni uspeh
    ———————————————
    S tem se konča cikel t.i. nižjih stanj, pri katerih smo zelo pod vplivom nizkovibracijskih polj. Dokler nimamo pošlihtanih teh nižjih stanj, višjih kaj prida ne moremo razviti, ker nam fokus ves čas uhaja na nižja stanja.
    Višja stanja so:
    – fokus na uspeh družbe (kako s tem, kar počnem, prispevam k dobrobiti vseh?)
    – globalni dinamizem (še širši fokus, na planet, na vesolje)
    – in popolna izpolnitev

    Faza delovanja mora biti poleg deidentifikacij in obračuna s telesi bolečine, s katerimi avtomatsko prehajaš iz NV polj, usmerjena na “ureditev” t.i. nižjih stanj, da ustvariš dovolj psihičnega prostora za delovanje na višjih ravneh. In kako se lotiti urejanja teh nižjih stanj – s pomočjo praznine. V prejšnji številki revije Nexus imaš članek o eni ameriški srednji šoli, ki je že nekaj let konstantno najuspešnejša v ZDA in producira genije. Njihov učni program ni nič drugačen kot na drugih šolah, le da dijaki dvakrat dnevno meditacijsko vstopajo v praznino. Tam so odgovori na naše težave, ki niso obremenjeni z realnostjo polj. Verjetno si slišala za viktorja Schaubergerja. Ima največ izumov, povezanih z lastnostjo vode. Veš kako je prišel do njih? V glavnem tako, da je sedel ob vodi, gledal vanjo (v njeno notranjost, ne na površino) in odgovori so prišli “niodkud”

    Irena wrote:

    V fazo nedelovanja ne moraš preiti – torej tudi ne s trudom in garanjem – zato, ker bi tak sklenil. Je pa le treba staro karmo oddelat, nevtralizirat. Al pa imaš “dobre karte” ob rojstvu, pa ti je marsikaj dano samo po sebi, a bolj kot preblisk izkušnje, ne pa trajnega stanja. Skratka – ne moreš se izognit nabrani karmi – kvečjemu jo lahk morda ? v brzinskem procesu oddelaš – kar pa je po mojem zelo redko.

    Če gledamo proces razvoja vesolja in življenja na Zemlji, se težko znebimo občutka, da ni potekal pod nekakšnim nadzorom. Verjamem, da obstaja ta nadzor tudi danes in verjamem, da je bi bilo Bogu čisto všeč, da preživimo. Ampak zaradi potrošniške miselnosti smo se postavili na rob izumrtja. Nujno je treba torej “na hitro” začeti globalno delovati drugače. Zato mislim, da prihajajo v polje kolektivne zavesti “bližnjice” – energijsko informacijske realnosti, s katerim je napredek mogoč brez običajnega garanja. Se nagibam k mnenju, da je ena od takšnih bližnjic reconnection.

    Irena wrote:

    Moj sklep pod vprašanjem bi tako bil: usmerjena pozornost do skrajnih mej, kjer jo “raznese”. Drži?

    Irena

    Pozornost moraš v fazi otepanja identifikacij in teles bolečine itak razvijati in usmerjati na probleme. A na pravi način – ena od pasti polj je ta, da lahko padeš v polje “reševanja problemov”, v katerem se bodo problemi ves čas pojavljali, da imaš kaj reševati. Potem pa postane v neki fazi pomembno le zavedanje, stvari pa se dogajajo same tako, kot je najbolj prav.

    [/QUOTE]

    Lepo je če deliš
    #6166

    Irena
    Član

    Hvala za izčrpen odgovor Smile

    Ne vem zakaj se mi zdi, da si do “karme” prizanesljivejši, kot si bil včasih Wink. Skratka : jaz te sedaj bolje razumem in ti lažje sledim. In seveda imaš prav : past večnega reševanja se res samoohranja – dokler jo ne spregledaš in se uuuučiš na novo, drugače delovati znotraj tega polja…. uf.

    In ja – usmerit pozornost mi uspe mnogo dlje, kot mi uspe biti v stanju zavedanja. V pozornost se lahko “prisilim”, zavedanje pa mi zbeži, čim ga hočem držat…

    Bližnjica ki jo omenjaš – MOTI me, da se ta proces lahko spelje le s pomočjo terapevta. Mar res?

    AIrena
    Lepo je če deliš
    #6167

    tadej pretner
    Moderator

    Irena wrote:

    Bližnjica ki jo omenjaš – MOTI me, da se ta proces lahko spelje le s pomočjo terapevta. Mar res?

    AIrena

    Za večino gre tako najhitreje. Ampak tudi meni nekatere stvari v zvezi s tem niso ravno všeč – npr. princip ekskluzive. Če gre za polja, ki so v dosegu kolektivne zavesti, bo vedno več ljudi, ki bodo zadevo poštekali mimo te ekskluzivne poti.

    Lepo je če deliš
    #6168

    Nataša
    Član

    Irena wrote:

    Je pa le treba staro karmo oddelat, nevtralizirat. Al pa imaš “dobre karte” ob rojstvu, pa ti je marsikaj dano samo po sebi, a bolj kot preblisk izkušnje, ne pa trajnega stanja. Skratka – ne moreš se izognit nabrani karmi – kvečjemu jo lahk morda ? v brzinskem procesu oddelaš – kar pa je po mojem zelo redko.

    Jaz osebno ne verjamem v to, da bi lahko z oddelovanjem karme kaj razrešil, ker znotraj tega, ko nekaj oddeluješ, zagotovo spet ustvarjaš novo karmo in nov začaran krog. Se pa lahko zgodi, da človek v zelo težki življenjski situaciji spontano zašteka, da je bilo nečesa zadost, da ne zmore več, nekaj se zlomi v njem in takrat obstaja priložnost, da kakšen krog zaključi.
    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.