Kam naj se dam medtem ko duhovno rastem?

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Kam naj se dam medtem ko duhovno rastem?

Ta tema vsebuje 5 odgovorov, ima 4 glasovi, in jo je nazadnje posodobil/a glas glas 1 mesec, 3 tednov nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #62896

    Vortex72
    Participant

    vem, malce čudno vprašanje, pa vendar… v teoriji obvladam vse, vse se zgodi z razlogom, vse ob pravem času, ljubezen imamo v sebi, je ne iščemo, in vse… ampak…. jaz sem še vedno sama, sama s svojimi mislimi, brez volje, da bi kamorkoli šla sama…

    imam sicer dva otroka, najstnika, ki ju praktično skorajda več ne vidim, še ko sta pri meni, nismo veliko skupaj, in se to še bolj občuti… ne morem nikamor, ker imam doma kao otroke, po drugi strani, ko sem sama, ne vem kam pri bogu bi se vtaknila…

    da sem vedno doma, tv, internet, berem, ne delam nič oz. najnujnejše… se mi zdi, da gre življenje mimo mene… gledam druge, vsak vikend nekam grejo, izkoristijo na polno… jaz se počutim bolj koristno v službi, doma ne vem kaj naj sama s seboj…

    a ni to nekam čudno? a ne bi moral biti človek ravno najbolj srečen, ko ima svoj mir in ogromno prostega časa… jaz ne vem, kaj naj…

    oktobra grem prvič na jogo, potem začnem spet na plesne… a ko sem sama, ne upam niti na sprehod.. ni mi… če bi živela na morju, bi menda prelazila celo obalo, tule v tem manjšem kraju pa mi je že kar odveč vse skupaj….

    kaj se z mano dogaja? na cajte sem zelo srečna, hvaležna, vem da moram biti na visoki vibraciji, pa bo vse ok… a vseeno… nekako sem osamljena… že par let sama… in resnično ne vem, kako začeti….

    imate kako idejo? kam se samska ženska lahko da? kaj lahko počne? (razen bazenov in toplic, to nekako znam)

    Lepo je če deliš
    #62897

    tadej pretner
    Moderator

    Ne vem, kaj je zate duhovna rast. Zame je stik z bazičnimi hotenji in spontanost. Branje o “duhovnih zakonih in pravilih” nima kaj dosti veze z duhovno rastjo. Ta se kaže v tem, kako življenje živiš, ne pa kako misliš, da bi ga morala živeti.
    Kaže, da si s takšnimi in drugačnimi pravili pravzaprav zadušila svojo čustveno energijo in stik s sabo.
    Več o tem: http://www.tadej-pretner.com/procesiranje-custvenih-problemov-s-povezanim-dihanjem-i-del,34.html

    Lepo je če deliš
    #62898
    snowcat :)
    snowcat :)
    Participant

    Pozdravljena Vortex72.

    Lih sem se usedla, da napišem nekaj podobnega (prispevek TP). Jaz osebno full sočustvujem s Vašim stanjem. Osebno sem v neki taki podobni zadevi. Ampak sem se odločila nadaljevat s različnimi praksami in procesiranjem. Zakaj ? Zato ker v poteku teh procesov sem ,,ugotovila,, kaj je tisto, ki me ,,ovira,, Kaj je tisto znoter mene, ki ,,nima volje, nima idej, nima energije, nima…,, Je res, da vmes sem šla skozi fazo ,,to je vaša krivda, jaz sem fasala vaše sranje, …fuck off everybody !!! …. ,, ampak evo me, je šlo mimo. Tu in tam se še ulovim, da krivim svet okrog sebe za stanje mojega notranjega sveta. Stanje odpora in nejevolje sem opazovala in šla v ,,akcijo,, neglede. Ugotovitve so boleče, zato ker resno sami štelamo svojo realnost. Izgovori na podzavest držijo samo nekaj časa, potem postanejo čiste laži in blufiranje samega sebe. Jaz osebno sem bolj dinamičen tip in so mi full časa pomagali različne dinamične zadeve. Potem sem ugotovila, da nekaj še zmeraj visi v luftu…prav to vprašanje ,,koliko časa moram ozaveščat, da se ves ta shit pospravi z moje poti ?,, In spremenila metode, šla v statične meditacije in šele tam je prišlo do realnih turbulenc in odporov in bolečine…in olajšanja. Ampak to je moja zgodba in moji procesni koraki. V glavnem kaj hočem sporočit je, da je treba se premikat, biti aktiven in spremeniti način delovanja. Druge poti ni.

    Srečno

    snowcat

    Lepo je če deliš
    #62899

    Vortex72
    Participant

    Najprej obema hvala za odgovor. Link od g. Pretnara sem si natisnila in bom prebrala, ko bo imela mir… hvala!

    Snowcat, me pa zanima, kakšni koraki so bili to pri tebi, kaj so to statične meditacije in kako si se jih lotila?

    Pri meni je tako, da že vem veliko teorije, a to v prakso spravit je malo težje. Prej se s tem sploh nisem obremenjevala, zdaj pa ko vem, da jaz kreiram sebi življenje, pa mi ni več tako enostavno… Vem, da bi morala več, pa ni nič od mene. Služba in dom. Nisem aktivna in nimam moči, da bi bila… Pravila si ne ucepljam sama v glavo, ampak dejansko verjamem, da si lahko zrav le ob zdravi hrani, gibanju in nestresnem življenju. Zato bi se rada tega držala, pa je težko. Težko je tudi spremeniti prepričanje in verjeti, da bom z lenobo in nezdravo hrano večno zdrava. Rada bi popravila, dokler imam čas in rada bi bolj aktivno živela, kam šla… a ne vem kam, niti s kom…

    Lep vikend <3

    Lepo je če deliš
    #62900
    snowcat :)
    snowcat :)
    Participant
    …….

    Živjo. Če sem Vas prav razumela, imate časa na pretek. Tako, da si preberite predlagan material od TP in odločite se ali mislite bluzit naprej ali pač boste kaj spremenila. Priporočam, da začnete s gibanjem. Kakšna aerobika ali pač… da dobite ritem in družbo. Ni zdravila za osamljenost. To je čisto intimni občutek/stanje. Če ste resno na poti duhovnega razvoja, ste se sigurno srečala s izrazom ,,notranji opazovalec,, če ne, potem zahtevajte denar nazaj…. Ena od fazi je zavedanje se lastne odgovornosti in še zmeraj nesposobnosti to sprejet in vztrajanje na blatenju nekoga in v tej fazi človek začne sam sebe blatiti in razvrednotiti. Jaz temu rečem ,,praskanje brzgotin,, pač ostajajo ,,žive,, in krvavijo…. prav ,,vidim,, Vas …. ta dolg nes rečen obraz…. shit. Samo tako bo ostalo dokler se sama ne odločite nekaj spremenit. Kaj to bo, je Vaša odločitev.

    snowcat

    Lepo je če deliš
    #62913
    glas
    glas
    Participant

    Naslov te teme mi zveni kot:

    Kam se naj dam, medtem ko se nekam dajem?

    :scratch:

    Mogoče pa bi sebe morala dajati kam drugam kot da se daješ le v to, kar imenuješ “duhovna rast”..  Vsekakor ti duhovna rast ne sme biti izgovor, da se umikaš od življenja ali da še bolj izgubiš interes za Zemeljsko življenje, če je to mogoče že izvorno bil problem..   In če začneš vlagati energijo v to, da boš bolj prisotna v vsakdanjem življenju, boš kot duša mnogo bolj integrirana v telesu in samouresničena, kot če boš le še bolj brala duhovne knjige in bo tvoj um mislil, da duhovno rasteš, ker ko se um ukvarja z duhovnimi koncepti, se počuti bolj duhoven..  v zunanjem življenju pa boš hkrati bolj in bolj neizpolnjena in umaknjena od vsega.

    Vsekakor je iz tvojega prvega posta razvidno, kot da še nisi imela časa zase, da bi sploh ugotovila kdo si, da bi se imela čas ali motivacijo raziskati, samo sebe, kaj so tvoja hotenja, kaj je tvoj notranji poriv, čustva, ki jih nosiš in strasti, ki jih ne najdeš..  kot da jih nikdar nisi upala globlje raziskati, vsaj ne na način sama zase, kot proces samodkrivanja..   Zdaj si odživela ta scenarij starševstva, ki je seveda bil koristen, vseeno pa ni to pot samoodkrivanja, vsaj ne na način, da bi se lahko ukvarjala res sama s sabo, saj si se pol življenja le ukvarjala z drugimi in je tvoja pozornost bila ves čas izven tebe, misli la v planih kaj moram poskerbeti, da bo ta in ta vse imel, kdaj je naslednji trening, kaj še moram kupiti za jutri… .   Sedaj ko bi pa morala se začeti ukvarjati le sama z sabo, pa ne najdeš motivacije ali smisla za to..  ja iti na pot samodkrivanja in samorealizacije je res malo težje, kot živeti drugotno življenje, samo vseeno ne odnehati..  Zaznavam da se “ne počutiš dovolj vredna” za to..   Da je življenja lahko samo po sebi namenjeno le za to da se sama z sabo ukvarjaš in se odkrivaš in da nič druga ni več od tega. Kot da čutiš kvaliteto življenja (vrednost) le skozi interakcijo z drugimi in preko interakcije z nekom..

    Ko boš enkrat vstopila v budno lucidno stanje v telesu, boš ugotovila, da je celotno vesolje le tvoja projekcija in da obstajaš le sama zaradi sebe in da si stvarnica celotne realnosti, tako da ne obstaja nikjer nihče, h komu bi lahko pobegnila pred sabo..  Vse te iluzije bega pred sabo k nekomu (ali k nečemu) se lahko greš le v stanju ločenosti od sebe in v stanju, ko se še ne ceniš dovolj in iščeš objeke “izven sebe” preko katerih bi lahko začutila smisel, lastna čustva itd,  ki jih v sami v sebi še ne znaš ali se ti jih ne ljubi v sami sebi raziskovati, zaradi same sebe in dostopati do njih na njihovem izvornem mestu in jih aktivirati ..

    Vse to kar si kadarkoli kjerkoli začutila preko drugih ljudi, vsa ta čustva, občutki so v tebi..  in da dostopaš do njih ne rabiš drugih ljudi..  Če si len pa je lažje preko drugih, preko odnosv itd.  Ampak ko je čas za naslednji korak, ti življenje tudi pomaga na način, da ti umakne ljudi iz tvoje okolice, preko katerih si poprej doživljala ta čustva, ker ti želi pomagati, da se naučiš dotopati v tiste dele tebe, kjer imaš vsa ta čustva shranjena in ne znaš v sebi do njih dostopati..  ko najdeš dostop do njih, potem ne rabiš drugih, da bi jih lahko čutila..  Ter navdih do življenja moraš najti sama zase iz sebe, ne zaradi drugih, ne da ga iščeš v družbi in preko drugih..

    Dobri odnosi (z ljudmi) nastanejo nato le le kot stranski produkt tvojega lastnega globokega stika same z sabo..  Če ti stik z sabo ne uspe, pa odnosi potem nastanejo breme, balast in bolj in bolj prazni in mrtvi, kot so mrtva tudi tvoja lastna čustva do same sebe..  Podobno kot doživljaš zdaj službo, ki ni živa, ki te izčrpuje, prazni itd..

     

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.