kako stopiti ''bližje k sebi''

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast kako stopiti ''bližje k sebi''

Ta tema vsebuje 265 odgovorov, ima 15 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a  tadej pretner 1 leto, 8 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #14071

    AVATAR
    Član

    Če dojemaš svet in vesolje kot polja realnosti, je v teh poljih realnosti vse mogoče in nemogoče. Interpretacija je zato prav vselej odvisna od tega, kar dopušča tvoj um. V kategorijo znanja sicer uvrščam tudi sposobnost, da ti intuicija deluje izven nekih splošno znanih okvirov, ampak kakorkoli – interpretacija je odvisna od tega, kaj tvoj um zna prepoznati in kaj dopušča.

    __________________________________________________________________________________________

    Tole zgoraj sem si sposodil od očeta Tadeja.

    Na osnovi tega lahko čist prosto sklepam, da to velja tudi za vse napovedi o 2012-2013…ki so zdaj tako aktualne…skupaj z novo dobo.

    Sem tole avtorico maginjo Blikinko…knjige Nova resničnost 2013…vprašal odkod so viri njenih informacij v tej knjigi…in mi je povedala… …Iz celičnega spomina…iz polja enosti…nekaj iz njenih izkušenj…nekaj iz drugih knjig…za katere ona smatra da so objektivne… …Je pa na začetku knjige napisla, da ne odgovarja za to…kako si bodo to bralci razlagali…Na moje vprašanje…Ali so nezemljani iz sistema Plejad…realni…je kratko odgovorila…JA.

    Iz tega je jasno…da vse kanalizirane knjige ter ostala filozofija, ki se trži…vsi viri informacij…so zgolj ” potencialne ” možnosti… …Nič ne moremo vzeti…zdravo za gotovo…jeb ga zdaj.
    Lepo je če deliš
    #14072

    tadej pretner
    Moderator

    AVATAR wrote:

    Iz tega je jasno…da vse kanalizirane knjige ter ostala filozofija, ki se trži…vsi viri informacij…so zgolj ” potencialne ” možnosti… …Nič ne moremo vzeti…zdravo za gotovo…jeb ga zdaj.

    To načeloma drži, zato recimo mene totalno ne zanima prav nobena kanalizirana knjiga, niti tovrstni avtorji. Stvar je pravzaprav malo bolj kompleksna. Ko se recimo nekaj časa ukvarjaš z nekim problemom, se z njim ukvarja tudi tvoja podzavest. Tudi takrat, ko zavedno ne misliš nanj. In če daš podzavesti dovolj prostora (beri – da znaš imeti vsaj občasno glavo dovolj očiščeno raznih vsakodnevnih misli), pride do idej na klik, povezanih s predmetnim problemom. Kaj se pravzaprav takrat zgodi – tvoj zavedni del razmišlja o problemu v nekih naučenih okvirih, zaradi katerih pogostokrat rešitve ne najde. Podzavest pa ti “ponudi” rešitev izven teh okvirov. Ujel jo boš, če ji pustiš “do besede”. In ta način lahko da super rezultate v povsem praktičnih primerih.

    Kaj pa kanaliziranje o tem, kaj je bilo in kaj bo. Podobni smo radijskemu sprejemniku, ki iz množice programov, ki jih različni oddajniki pošiljajo v eter, sprejema tistega, na katerega je nastavljen njegov potenciometer. In kaj je človekov potenciometer poleg vrednot in osnovnih motivacijskih gibal? Predvsem njegova prepričanja, nagnjenost k teorijam specifičnih avtorjev (Supercivilizacija v Atlantidi, genetski inženiring vesoljcev, posegi angelov v zmeljsko resničnost …). In če si “kanal” in poleg tega recimo zagret pristaš teorije o atlantidski supercivilizaciji, boš garant kanaliziral stvari/potencialno realnost, ki bo imela tesno zvezo s tistim, kar v zvezi s to civilizacijo verjameš.

    Se pravi – ko si usmerjen na “prizemljene” probleme so rezultati prizemljeni, vidni, materialni, dokazljivi …, ko pa si usmerjen na nekaj, kar je recimo posledica nekih iluzornih predstav o svetu, bo rezultat poglobljena iluzija. Vprašanje je, kaj je sploh objektivno, a objektivnost inputa pogojuje objektivnost kanaliziranega rezultata.

    Kanaliziranja se nam dogajajo v vsakodnevnem življenju kar pogosto, potem pa je od tebe odvisno, ali boš to obešal na veliki zvon ali pa pač fural svoje naprej. Dva moja primera:
    – Da se to dogaja tudi meni, sem prvič opazil pri pisanju knjige Holistična radiestezija. Usedel sem se z jasno idejo, kako bom speljal eno poglavje, začel pisati, “ven pa je prišlo” nekaj čisto drugega. Kaj je to drugega kot kanaliziranje?
    – Ali pa – včasih me v šoli ali na kakšni delavnici kdo vpraša kaj, o čemer sploh še nisem razmišljal. Če bi recimo vprašanje dobil domov na mail, bi v takšnem primeru malce pobrskal za podatki. V takšnelem neposrednem kontaktu pa se mi včasih zgodi, da se “nekam priklopim” in ven vržem odgovor, ki se mu potem celo sam čudim (glej, glej, – a tole jaz vem?Cool). To seveda ne funkcionira vedno – da funkcionira, moraš biti dovolj sproščen, tisto, kar usmerja tvoj sprejemnik pa je tudi v tem primeru pač vse, kar o tej zadevi veš ali verjameš-in to dvoje seveda pogojuje tudi vrednost/objektivnost/uporabnost odgovora.

    Lepo je če deliš
    #14073

    AVATAR
    Član

    Hm…zanimivo.

    Kaj pa podzavest…kako podzavest reši nek problem !?

    In kako je s tem…da se v podzavesti shrani vse…kar smo doživeli v svojem življenju…Recimo, ali nebi razne sugestije-programi…ki jih ljudje imajo v podzavesti…v bistvu ovirali rešitev nekega problema…ga sabotirali !?
    Lepo je če deliš
    #14074

    tadej pretner
    Moderator

    AVATAR wrote:

    Hm…zanimivo.

    Kaj pa podzavest…kako podzavest reši nek problem !?

    In kako je s tem…da se v podzavesti shrani vse…kar smo doživeli v svojem življenju…Recimo, ali nebi razne sugestije-programi…ki jih ljudje imajo v podzavesti…v bistvu ovirali rešitev nekega problema…ga sabotirali !?

    Morda sploh ni najbolj primerno, da uporabljam izraz podzavest, saj si pod to besedo dejansko predstavljamo neke zakoreninjene programe, bodisi naravno inkodirane, bodisi vtisnjene zaradi vplivov okolice. Boljši izraz je “naš nezavedni del”. Ima široko paleto funkcij in kapacitet in omenjeni programi zavzemajo le del njegovih kapacitet.
    Ker vem, da si bral knjigo “Koji kurac uopče znamo”, poznaš tudi dejstvo, da naš nezavedni del vsako sekundo prestreže 400 milijard bitov informacij, v polje zavesti pa jih pride le cca 2000. Veš kaj to pomeni? Od informacij, ki so na voljo, jih lahko prepoznamo tako malo, da je naša sposobnost, da realno/objektivno dojemamo svet in vesolje precej manjša, kot je sposobnost mojega psa Boštjana, da objektivno dojame vsebino knjige, ki mi jo je, ko je bil še majhen, ukradel in zgrizel. Predstavljaj si, da imaš na računalniko neko fotko, katere ostrino določa toliko in toliko pikslov (akako se že tisti jebi reče). Kako jasno bi videl fotko, če bi jo določalo le 2 nano procenta? (takšno je približno razmerje med tistim, kar sprejme naš nezavedni del in tistim, kar pride v zavedni del). Če ti je to jasno, boš pač imel zelo težko kateregakoli vidca za objektivnega – vsaj ko govori o stvareh, ki globalno opisujejo svet.
    No, naša prepričanja, prizemljenost … določajo okvir, katerih 2000 bitov informacij boš iz tiste ogromne množice, ki je na voljo, sprejemal. Ampak ko se dlje časa ukvarjamo z nekim problemom, pride na globljih nivojih našega nezavednega do nekakšnih prenastavitev prioritet. Naš nezavedni del začne določenim informacijam namenjati več pozornosti, to pa potem vpliva na to, kaj oziroma katere informacije bodo prišle v polje zavednega dela. Posledica tega je nova ideja, spoznanje …

    Lepo je če deliš
    #14075

    AVATAR
    Član

    Ja, razumem.

    Tadej…kakšen pa ima pomen…tega kar imenujejo ” zakon privlačnosti “

    Bom povzel Gregg Bradena..ker oba vema o čem piše…Prebral sem vse njegovo knjige prevedene v slovenski jezik…Torej Gregg pravi…da nas obdaja polje žive inteligence…ki se odziva na naše občutke…Čustva je razdelil na ljubezen in strah…plus misli…tvorijo občutke…ki se preko našega telesa…zavibrirajo v prostor…ter privlačijo to kar odajamo.

    Kako bi ti to povezal…z našim zavednim in nezavednim jazom !?
    Lepo je če deliš
    #14077

    tadej pretner
    Moderator

    AVATAR wrote:

    Ja, razumem.

    Tadej…kakšen pa ima pomen…tega kar imenujejo ” zakon privlačnosti “

    Bom povzel Gregg Bradena..ker oba vema o čem piše…Prebral sem vse njegovo knjige prevedene v slovenski jezik…Torej Gregg pravi…da nas obdaja polje žive inteligence…ki se odziva na naše občutke…Čustva je razdelil na ljubezen in strah…plus misli…tvorijo občutke…ki se preko našega telesa…zavibrirajo v prostor…ter privlačijo to kar odajamo.

    Kako bi ti to povezal…z našim zavednim in nezavednim jazom !?

    Ne vem, kje Braden piše o tem. Jaz knjige berem drugače – večino stvari bol preletim, ko naletim na kaj, kar me res zanima, pa orenk preberem. Zato bom tole o občutkih mal po svoje.

    V enem prejšnjih postov sem govoril o stvareh, ki nas motivirajo in omenil vrednote. Ampak v resnici je tisto, kar nas motivira, nek občutek. V našem kulturnem okolju so občutki, ki jih folk »išče« predvsem ljubezen, varnost, uspeh in svoboda. Da ne boš slučajno mislil, da si kdo želi denarja kot takšnega – folk si želi denar zaradi občutka, za katerega mislijo, da jim ga bo denar dal!!! (varnost, moč …)
    Če iz navedenih občutkov izbereš tistega, ki se ti zdi najpomembnejši, ugotoviš, da je to občutek, ki motivira večino pomembnejših stvari v tvojem lajfu (občutki, o katerih govorim, pa seveda le so v tesni zvezi z vrednotami). Če ti je recimo v lajfu najpomembnejša svoboda, nisi v stanju ljubiti druge, če svobode nimaš. Če si v zavesti žrtve in misliš, da do svobode ne moreš, »ugasneš« na vseh področjih in zgolj vegetiraš. Občutek, ki nam je najpomembnejši, torej pogojuje marsikaj drugega.

    Kaj je torej tisto, kar privlači realnost, če že govorimo o zakonu privlačnosti?

    – Občutek, ki je za nas najpomembnejši in to, v kakšni meri je “”odprt”;
    – Tvoje prepričanje kaj je mogoče in kaj ne, kaj je prav in kaj ne, kaj si zaslužiš in kaj ne … Tule je treba reči, da lahko na zavedni ravni še tako delaš na tem, da boš generiral občutke, ki ti bodo prinesli želeno realnost, pa ti lahko vse skupaj minirajo kakšna negativna prepričanja, ki se jih sploh ne zavedaš. Finta je v tem, da realnost privlačiš na ravni svojih najglobljih prepričanj, ne glede na to, v kakšni meri se jih zavedaš.
    -Energija, ki jo imaš. Poleg polj realnosti jo črpajo notranji konflikti, občutki krivde, sramu …
    Namera mora torej imeti energijski background.

    -Življenje je prosti tok dogodkov. Naredi primerjavo teka življenja s tokom reke. Recimo da plavaš v reki – da boš res varen, moraš poskrbeti za to, da si dober plavalec – ne moreš recimo sproti odpravljati brzic in vrtincev v reki. V lajfu pa skušamo delati ravno to. Skušamo usmerjati tok življenja in sicer tako, da skušamo eliminirati situacije, v katerih se ne počutimo fajn in podaljšati tiste, v katerih nam je fajn. To delamo tako, da skušamo spreminjati okoliščine, v katerih smo in to je povsem nenaravno. S takšnimi načini kontrole preprečuješ, da ti življenje dejansko prinese kaj novega in zanimivega. Lajf je pač sestavljen iz prijetnejših in neprijetnejših situacij, ampak glede na zakonitost polarnosti, ki vlada identifikacijam, en pol (želeni prijeten) nikoli ne more obstajati in inicira pojav drugega, neprijetnega. Pozornost je treba torej iz okoliščin preusmeriti vase. Od Bradena pa že veš, da se energija, ki jo opazuješ, spreminja. Pozornost, usmerjena navznoter postopoma radira vse zgoraj našteto in ti daje energijo za podporo nameri, hkrati pa začne dogodke privlačiti tvoja resnična bit, ne pa programi.
    V glavnem – na razumski ravni teh stvari ne moreš spremeniti.
    Vse skupaj je malce bolj kompleksno, ampak pomembno je, da veš nekaj. Programi v tvoji notranjosti so te pozicionirali v realnost, kakršno živiš. Če skušaš kaj spremeniti, lahko narediš spremembo le v okvirih, ki jih dopuščajo ti programi – se pravi, da bo sprememba takšna, da boš v njej programom še vedno dajal energijo, ki jo rabijo za preživetje. Vedno, kadar skušamo kar koli spremeniti na intelektualni ravni, je tako. Treba je predvsem dvoje:
    – Umakniti se iz teh programov v čim večji meri
    – Poskrbeti za to, da naša namera ni del katerega od programov, ki nas držijo v realnosti, katere ne maramo.
    Te finte je vedel že Einstein, zato je tudi rekel: »Stanje zavesti, ki te je pripeljalo v težave, te ne more potegniti iz njih.«

    Lepo je če deliš
    #14078

    AVATAR
    Član

    Tadej ok…zdaj sva v tem malem pogovoru…stvari mal prizemljila.

    Einsten…je reciva to vedel…mislim pa, da ni vedel…rešitve…kako se dejansko ven potegniti.

    Prepričanja…ki jih ima vsak od nas v sebi…globoko v sebi…so stvar izkušenj-spoznanj-prakse…tudi močnih sugestij…ki temeljijo na strahu…Strah je unčikovito orodje…da se druge ljudi podredi-zatre…ter ga sistem-družba rada uporablja.

    Teh prepričanj ni moč spremeniti intelektualno…Kaj pa s prakso…če uporabim tvoj zgornji primer…Ne moreš ljubiti, če nisi svoboden…kar velja za mene…Recimo, da le srečam meni vsečno žensko…ki pa mi pušča svobodo…bi to spremenilo prvotno prepričanje !?

    Sicer nerazumem najbolje…pozornost usmeriti v sebe…kako globoko v sebe…da bi razblinil prepričanja…ki so se tekom mojega življenja nabrala…Echkarta sem bral in mi je razumljivo…Če usmerim svojo zavestno pozornost na dogajanje v svoji notranjosti…ter zgolj opazujem…brez analize in sodb… …Kaj se dejansko začne dogajati z mano…in kakšna realnost…se bo začela kreirati…brez vpletanja mojih intelektualnih namenov !?

    Torej..en POINT življenja je ta..da ni univerzalnih resnic…ampak smo deležni resnic…v katere verjamemo…posledično pa se nam dogajajo stvari…ki so v skladu s temi našimi resnicami.

    Če me določena vibra drži…v določenem polju realnosti…se moram soočiti s to vibro…ter jo sprocesirati…Posledica tega naj bi bila druga realnost…drug privlak realnosti…kar pomeni…da se zacne sama posebi kreirati druga realnost…brez mojega intelektualnega vpletanja…Vprašanje pa je…ali bo meni ta realnost vseč !?… Je to res tisto kar želim…po čem hrepenim !?

    AVATAR2012-03-13 14:17:31

    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.