identiteta žrtve

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast identiteta žrtve

Ta tema vsebuje 27 odgovorov, ima 12 glasov, in jo je nazadnje posodobil/a Fiona Mojca Fiona Mojca 1 mesec, 1 teden nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #20610

    Julija
    Član

    Pozdravljeni,

    v zadnjih mesecih sem začela spoznavati, da “furam” identiteto žrtve … No, saj sem vedela že prej, pa se nisem želela preveč ukvarjati s tem. V glavnem, kljub temu da se je to spoznanje sedaj uspelo prebiti iz predzavestnega, ne znam delovati drugače …
    Izkušnje, nasveti, predlogi? Hvala :)
    Lepo je če deliš
    #20615
    glas
    glas
    Participant

    Julija wrote: Pozdravljeni,

    v zadnjih mesecih sem začela spoznavati, da “furam” identiteto žrtve …  No, saj sem vedela že prej, pa se nisem želela preveč ukvarjati s tem. V glavnem, kljub temu da se je to spoznanje sedaj uspelo prebiti iz predzavestnega, ne znam delovati drugače … 
    Izkušnje, nasveti, predlogi? Hvala :)

    Dokler ti godi ta tip energije, ki jo dobivaš čez identiteto žrtve, tako dolgo ne boš mogla (trajno) izstopiti iz nje..

    Prepoznaj tipe energij v različnih stanjih, v katerih se nahajaš čez dan..

    Tip energije, ki ga dobivač čez igro žrtve je prav specifičen.. Igraj se malo z vlogami, igraj jih še naprej, le malo bolj zavestno, tako da recimo med “igro žrtve” zaznavaj tudi senzacije v telesu, prepoznaj pa predvsem kaj ti v tistem trenutku najbolj godi!?

    No ko boš ugotovila kaj to je, boš imela odgovor zakaj ne zmoreš opustiti tega tipa delovanja.. (zato ker hlastiš po tem “ugodju”, ki ti ga nudi ta igra..)

    Ko se naučiš sprehajati po širšem energetskem območju in ko se zavestno začneš odpirati zgornji polovici čaker in se začneš naslajati nad temi vibrami in energijo ki jo lahko tam prejemaš, ti bo ta tip energije, ki ga prejemaš sedaj čez igro žrtve postal enostavno odvraten..

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

    #20617

    raco
    Član

    Če vstrajaš v vlogi žrtve, pomeni, da ne moreš nič spremeniti.

    Šele ko se znebiš teh vibracij, dobiš željo in voljo, da resnično kaj spremeniš v svojem lajfu.
    Naj ti bo v izziv, da prvo to rešiš…. čeprav si žrtev…
    To je zelo tipičen vzorec Slovencev.
    Jaz sem skoraj cel lajf fural ta vzorec. Tudi mati in stari starši so nosili ta vzorec. Zato zdaj zelo hitro prepoznam ta vzorec pri ljudeh.
    Potem ti življenje pripelje situacije, da se ti ta vzorec vedno potrdi.
    Ta tematika je pa tako “domača”, da sem prepričan, da je bila že obravnavana na tem forumu.
    Lepo je če deliš
    #20618

    Nataša
    Član

    Julija wrote: Pozdravljeni,

    v zadnjih mesecih sem začela spoznavati, da “furam” identiteto žrtve … No, saj sem vedela že prej, pa se nisem želela preveč ukvarjati s tem. V glavnem, kljub temu da se je to spoznanje sedaj uspelo prebiti iz predzavestnega, ne znam delovati drugače …
    Izkušnje, nasveti, predlogi? Hvala :)

    Mislim, da tukaj ni hitrih rešitev. Identiteta žrtve je globoka in pravzaprav prepleta vso družbo in je zarinjena v naše najgloblje plasti. Tistih vrhnjih plasti niti ni težko odstranit, bolj je problem pri globljih, ki so v veliki meri povezane z močjo, ki nam je bila odvzeta. Težava je v tem, da smo že od malega vzgajani tako, da energijo jemljemo horizontalno namesto vertikalno. Posledično z zavestjo ostajamo v horizontalnem svetu, v katerem izgubljamo ogromne količine energije, po mojem mnenju največ v odnosih, in ker nam jo posledično vsem primanjkuje, jo iščemo skozi razne identitete, kot je med drugim tudi identiteta žrtve. Ta ti sicer res da neko energijo, ampak je nekvalitetna in tudi sami žrtvi nikoli ne prinese zadovoljstva. Je pa precej grozno opazovat, kako lahko v 3D svetu nekdo skozi identiteto žrtve od drugih pobira ogromne količine energije in na ta način vsaj navidezno dobro fura skozi življenje. Mislim, da ni redek pojav, v katerem nekdo v družinskem krogu igra to vlogo in vampiri energijo drugim družinskim članom. Ampak to je že druga tema …

    Lepo je če deliš
    #20619

    Julija
    Član

    glas wrote:

    Pozdravljeni,

    v zadnjih mesecih sem začela spoznavati, da “furam” identiteto žrtve … No, saj sem vedela že prej, pa se nisem želela preveč ukvarjati s tem. V glavnem, kljub temu da se je to spoznanje sedaj uspelo prebiti iz predzavestnega, ne znam delovati drugače …
    Izkušnje, nasveti, predlogi? Hvala :)

    Dokler ti godi ta tip energije, ki jo dobivaš čez identiteto žrtve, tako dolgo ne boš mogla (trajno) izstopiti iz nje..

    Prepoznaj tipe energij v različnih stanjih, v katerih se nahajaš čez dan..

    Tip energije, ki ga dobivač čez igro žrtve je prav specifičen.. Igraj se malo z vlogami, igraj jih še naprej, le malo bolj zavestno, tako da recimo med “igro žrtve” zaznavaj tudi senzacije v telesu, prepoznaj pa predvsem kaj ti v tistem trenutku najbolj godi!?

    No ko boš ugotovila kaj to je, boš imela odgovor zakaj ne zmoreš opustiti tega tipa delovanja.. (zato ker hlastiš po tem “ugodju”, ki ti ga nudi ta igra..)

    Ko se naučiš sprehajati po širšem energetskem območju in ko se zavestno začneš odpirati zgornji polovici čaker in se začneš naslajati nad temi vibrami in energijo ki jo lahko tam prejemaš, ti bo ta tip energije, ki ga prejemaš sedaj čez igro žrtve postal enostavno odvraten..

    Na neki subtilni ravni definitivno že precej časa zaznavam, da mi ta energija paše … Na nekem nivoju. Mogoče bo smešno (in neumno), ampak že od otroštva me spremlja nekakšna eksistencialna praznina; edina stvar, ki mi le-to zapolni, pa je, poleg odnosov, žalost oz. temu podobna občutja. Očitno pa si ravno z dojemanjem sebe kot žrtve omogočim ta (po eni strani) željena občutja …
    No, mi pa nikakor ne pašejo druge stvari, ki pridejo zraven … Kot je bilo omenjeno, npr. to, da ne morem ničesar spremeniti, da se ves čas vrtim v istem krogu, imam težave z razpoloženjem … Kar mislim da je itak dost značilno, če se dojemaš kot žrtev. Mi gre totalno na živce, ampak očitno še ne dosti …
    Lepo je če deliš
    #20621
    glas
    glas
    Participant

    Julija wrote: Na neki subtilni ravni definitivno že precej časa zaznavam, da mi ta energija paše … Na nekem nivoju. Mogoče bo smešno (in neumno), ampak že od otroštva me spremlja nekakšna eksistencialna praznina; edina stvar, ki mi le-to zapolni, pa je, poleg odnosov, žalost oz. temu podobna občutja. Očitno pa si ravno z dojemanjem sebe kot žrtve omogočim ta (po eni strani) željena občutja …

    No, mi pa nikakor ne pašejo druge stvari, ki pridejo zraven … Kot je bilo omenjeno, npr. to, da ne morem ničesar spremeniti, da se ves čas vrtim v istem krogu, imam težave z razpoloženjem … Kar mislim da je itak dost značilno, če se dojemaš kot žrtev. Mi gre totalno na živce, ampak očitno še ne dosti … 

    Ko se z zavestjo bolj kot ne nahajaš na ravni osebnosti ali ega, potem je normalno, da imaš “svojo” nabolj priljubljeno igro s katero pridobivaš energijo od drugih.. Zdaj ta energija ti itak godi, ker ti je poznano in domača in ti zato predstavlja ugodje.. Vseeno pa je ali igraš žrtev ali agresorja, to so le nianse, frekvenca pa ista..

    Ne moreš pa se prenehati iti igro žrtve, če se duhovno ne odpreš nvzgor.. Ker drugače oveniš..

    Ne moreš namreč se odpovedati energiji, moraš najti le bolj kvaliteten vir..

    Kot ti opisuje Nataša, sedaj črpaš energijo iz sveta ki obstaja okrog tebe horizontalno (oziroma od ljudi), in dokler se ne naučiš črpati energije vertikalno iz Vesolja iz “Centralnega Sonca”, tako dolgo boš znova in znova prisiljena iti v vlogo žrtve, da se napolniš z energijo in zapolniš to ekstinencilano praznino, ki jo v življenju izkušaš.. Ekstinencialna praznina pa je odsotnost Enosti, kar pomeni da nisi povezana z vsem okoli sebe (in nad sabo), oziroma izkušaš ločenost od Božanskega dela obstoja! In to praznino izkuša vsak, ki je ločen od tega..

    Dovolj je da imaš vedenje da si eno z Božanstvom in ko boš naslednjič polzela v to praznino, se ji le prepusti in idi čimbolj brez čustev v meditacijsko stanje, nato pa se sredi praznine z notranjimi očmi ozri navzgor v središče Vesolja kjer boš našla Centralno sonce ljubezni Svetlobe in Radosti (vizualiziraj si..), nato potegni en žareek iz tega Sonca navzdol proti sebi.. Žarek bo vstopil skozi tvoje teme na glavi in napolnil tvojo: glavo, trup, okončine (občuti kako se toplo preliva vate in te zapolni..) in nato bo žarek šel skozi tebe in nadaljeval svojo pot v središče Zemlje.. Ko boš tako postala os sveta, le z veseljem dihaj to ljubeze in jo izdihuj, vdihni Veselje in jo izdihni, vdihni Radost in jo izdihni.. Samo vdihuješ to prelepo svetlobo in z vsakim izdihom polniš vsako celico svojega telesa, nato avre, in z vsakim izdihom je ta svetlobna avra širša.. Vdihuj in izdihuj dokler se ne razširiš čimdalje.. Javi kako je bilo.. uživaj..

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

    #20622

    Nataša
    Član

    Julija wrote:

    Na neki subtilni ravni definitivno že precej časa zaznavam, da mi ta energija paše … Na nekem nivoju. Mogoče bo smešno (in neumno), ampak že od otroštva me spremlja nekakšna eksistencialna praznina; edina stvar, ki mi le-to zapolni, pa je, poleg odnosov, žalost oz. temu podobna občutja. Očitno pa si ravno z dojemanjem sebe kot žrtve omogočim ta (po eni strani) željena občutja …

    Ko se boš zavedla, da je igra žrtve (tako kot igra vseh drugih identifikacij) pravzaprav samo poskus priti do energije, pa čeprav je ta čist nekvalitetna, in da ni to nič drugega kot energetski vampirizem, te bo hitro miniloSmile

    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.