Antropozofija v praksi

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Antropozofija v praksi

Ta tema vsebuje 4 odgovori, ima 2 glasova, in jo je nazadnje posodobil/a  Irena 4 let, 5 mesecev nazaj.

  • Avtor
    Prispevki
  • #18541

    Irena
    Član

    Ob različnih napovedih, kako nam s podporo Univerzuma in višjih frekvenc OZAVEŠČANJE kar “pada iz nebes”, me zanimajo konkretne praktične usmeritve / spremembe tu in zdaj. Nesporno je, da se morajo družbene, tisočletno obstoječe mentalne energije, usmerjene v materialno, preobraziti v duhovno energijo. In vsak zase mora odločiti, kam se bo usmeril.
    Ob tem je seveda premik v “družbi” ne le pomemben temveč potreben.
    “Proizvajanje” stalno istih miselnih vzorcev v šolah in vzdrževanje le-teh preko medijev…
    “Vztrajanje” na znanstveni uradni medicini in farmakologiji….
    “Širjenje” dobičkonosne proizvodnje hrane…
    Kako je pri nas, v Sloveniji? Kaj pri nas uradna, vodilna in znanstvena srenja “vendarle” priznava, četudi iz povsem drugačnih motivov, kot je duhovna rast Wink
    Je morda rdeča nit Rudolf Steiner in Antropozofija Question
    Beseda »antropozofija« (gr. anthropos – človek; gr. sophia – modrost) pomeni »znanost ali modrost o človeku«. Rudolf Steiner si jo je zamislil kot védenje o »notranjem«, »duhovnem človeku« in o njegovih spoznanjih duhovnega sveta.
    Leta 1907 je Rudolf Steiner zapisal:

    “V naši dobi ko, kakor se zdi, triumfira materializem, si Antropozofija daje nalogo, da poglobi kulturno življenje v smislu spiritualnosti, da ponovno privleče pozornost ljudi k duhovni resničnosti/realnosti, ki je osnova in načelo našega celokupnega duševnega življenja.”

    Smile

    Kolikor mi je znano, se je R. Steiner s sodelavci (po razhodu s teozofijo) najbolj posvetil področjem kmetijstva, vzgoje in zdravstva. Kako je torej pri nas v Sloveniji na teh področjih?

    Smile

    Antropozofko kmetijstvo se dobro obnese, saj temelji na “BIODINAMIČNIH NAČELIH”, ki prepovedujejo strupe in kemična gnojila in priporočajo, naj upoštevamo pri vzgoji rastlin lunine mene. Biološko-dinamična metoda je najodličnejši način pridelovanja zdrave hrane na svetu. Ta metoda omogoča brez uporabe strupov in umetnih gnojil doseganje visokih pridelkov izjemne kakovosti, zagotavlja pa tudi ohranjanje trajne plodnosti tal, pestrosti kulturnih rastlin in ekološko ravnotežje. Metoda uči partnerstva do zemlje, rastlin, živali in ljudi pa tudi odgovornosti do kulturnih rastlin in domačih živali kot kulturne dediščine, ki jo moramo neokrnjeno ohranjati za bodočnost.Za pridelovanje živil, ki nam dajejo zdravje in veselje do življenja ter obenem ohranjajo našo zemljo plodno, da bo ta lahko preživljala tudi naše vnuke, se moramo prebuditi Wink. Društvo AJDA Vrzdenec je v Sloveniji bilo ustanovljeno leta 1991.
    Ima kdo osebne izkušnje na tem področju?
    Smile
    Waldorfska šola v Sloveniji – Prva waldorfska ustanova v Sloveniji je vrtec v Šmarje-Sap, ustanovljen leta 1990. Čez dve leti (šolsko leto 1992/93)
    je v Ljubljani zaživela prva waldorfska šola. Začeli so z oddelkom prvega in drugega
    razreda osnovnošolskega izobraževanja. Danes deluje v Ljubljani enota vrtca,
    devet razredov osnovne šole (nekateri imajo po dve paralelki) in štirje razredi
    gimnazije. Waldorfska šola in vrtec sta še v Mariboru, tudi
    v Celju. Vrtci delujejo na Hrušici in v Radovljici ter v Murski Soboti. Vsi
    zaposleni dosledno sledijo načelom waldorfske pedagogike.
    “Waldorfski pristop je presenetljivo skladen s sodobnim razvojem kognitivnih znanosti, ki odkrivajom kako se otroci učijo in razumevajo,”je ugotovil Dr. Paul DeHurd, profesor znanstvene vzgoje, Univerza v Stanfordu
    Ima kdo osebne izkušnje na tem področju?
    Smile
    In zdravstvo. Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku 20. stoletja utemeljil avstrijski filozof Rudolf Steiner, skupaj z zdravnico Ito Wegman.

    Človeka obravnava v njegovi celoti kot telo, življenje, dušo in duha ter ima zdravilne pripravke za vse te plasti človeka. Trdi da klasična medicina ne zajema človeka v vsej njegovi polnosti, ker se življenja, čustev, misli ne da meriti ali tehtati. Filozofija antropozofske medicine je, da išče podobnost v naravi in pri človeku, s tem pa sklepa tudi na zdravilne učinke teh podobnih snovi. Po SSKJ je antropozofija filozofski nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja. Pravila antropozofske medicine zahtevajo, da imajo vsi njihovi terapevti tudi konvencionalno medicinsko izobrazbo.

    Tudi pri nas spada v predlog uradno priznanega zdravilskega sistema, integrativna medicina “je (?) na obzorju Approve Upam, da “pridemo” tudi do antropozofske zdravstvene nege Wink

    Se bo “zgodil” nujno potrebni premik v zdravstvu ali (še kar) ne ??? Big smile

    Irena2013-01-13 14:51:12

    Lepo je če deliš
    #18556

    ana11
    Član

    Irena wrote:

    “Waldorfski pristop je presenetljivo skladen s sodobnim razvojem kognitivnih znanosti, ki odkrivajom kako se otroci učijo in razumevajo, …
    Ima kdo osebne izkušnje na tem področju?
    jaz sem odraščala v zelo podobnem okolju, le da se takrat ni reklo Waldorfski pristop. Samo šolanje je otroku res bolj prijazno in lahko razvija določene potenciale, ki jih mogoče ne bi mogel v klasični šoli. Ampak problem nastane takrat, ko se mora tak otrok vključiti v “normalni svet”, na primer na faks, ali pa v službo, kjer pa ni prijaznega Waldorfskega pristopa ampak kruti realni svet. Od znancev otrok je imel v klasični šoli strašne težave, pa so ga dali v Waldorfsko. Tam je zaživel, zelo mu je ustrezalo, ampak ko je šel v srednjo klasično šolo, se spet ni znašel. Žal je svet takšen, da je tudi to, da se v osnovni šoli naučiš, kako “preživeti” v neki instituciji, ena vrlina, ki ti v življenju prav pride.
    Sem bila pa zelo prijetno presenečena, ko sem pri svojih dveh otrocih ugotovila, da so učiteljice samoiniciativno v klasični šoli uporabljale veliko modernih prijaznih metod, celo same so izdelovale učne pripomočke po Montessorijevi …. Po mojih izkušnjah je zelo veliko odvisno od učitelja/ice. Pri prvem otroku jih je bilo v razredu le 16 in so imeli veliko prednost, ker se pedagog lahko veliko bolj posveti 16-tim kot 24-tim otrokom.
    Torej, sem za Waldorfski pristop, ampak ne izoliran. Klasičen šolski sistem je morda res okoren in počasen pri spremembah, ampak posamezni učitelji pa so zelo napredni. Na primer: jaz sem poleti brala v časopisih, da znanstveniki ugotavljajo, da je bosonogi tek bolj zdrav kot v super amortiziranih supergah z blažilci … Septembra so nam pri telovadbi že povedali, da otroci za telovadbo ne potrebujejo posebnih dvoranskih superg, ki so bile obvezne vsa leta do zdaj, ampak da lahko telovadijo v navadnih copatih, ki ne drsijo. “Očitno so nas proizvajalci superg vsa ta leta nategovali,” je izjavil telovadni učitelj.
    Kmetijstvo:
    v knjigah o biodinamičnem kmetijstvu lahko prebereš, da je globoko oranje škodljivo in počasi siromaši zemljo, saj pri takem načinu uničiš vse žive organizme, ki živijo na površju. Zato moraš vsako leto dodajati več gnojil. Nova (stara) spoznanja pravijo, da je treba le rahljati do globine 10 centimetrov. Spomnim se, ko so o tem govorili že pred 30 leti, ko je mama štihala vrt. Ampak kmetje pa še danes na veliko orjejo in obračajo zemljo.
    Spomladi so v nedeljski kmetijski oddaji poročali, kako so začeli to metodo uporabljati v neki zadrugi na velikih površinah (mislim da nekje okoli Ptuja?). Bila sem čisto navdušena, ker je o temi govorila uradna inštitucija, ki bo lahko s svojimi ugotovitvami vplivala na veliko večji krog kmetovalcev, kot če to piše samo na ljubiteljskih forumih …
    Pa vrtičkarji čedalje manj plevejo, v trgovini lahko kupiš že vnaprej pripravljene mešanice za zeleno gnojenje … jaz mislim, da se premika v pravo smer…
    Lepo je če deliš
    #18619

    Irena
    Član
    Ana, pozdravljena. Šele danes se ti uspem zahvaliti za tvoje misli Wink

    ana11 wrote:

    Ampak problem nastane takrat, ko se mora tak otrok vključiti v “normalni svet”, na primer na faks, ali pa v službo, kjer pa ni prijaznega Waldorfskega pristopa ampak kruti realni svet. Od znancev otrok je imel v klasični šoli strašne težave, pa so ga dali v Waldorfsko. Tam je zaživel, zelo mu je ustrezalo, ampak ko je šel v srednjo klasično šolo, se spet ni znašel. Žal je svet takšen, da je tudi to, da se v osnovni šoli naučiš, kako “preživeti” v neki instituciji, ena vrlina, ki ti v življenju prav pride.
    Thumbs Up
    Da, a čimveč otrok “izven” klasične šole lahko (sčasoma) ustvari drugačen realni svet …

    ana11 wrote:

    Sem bila pa zelo prijetno presenečena, ko sem pri svojih dveh otrocih ugotovila, da so učiteljice samoiniciativno v klasični šoli uporabljale veliko modernih prijaznih metod…
    Tudi sama imam podobne pozitivne izkušnje in podobno slišim od marsikoga. Saj učitelji s srcem ne morejo dandanes drugače – otroci so drugačni Wink in z roko v roki se da tudi sredi tradicionalnih okvirov marsikaj .

    ana11 wrote:

    Torej, sem za Waldorfski pristop, ampak ne izoliran.
    Da, se popolnoma strinjam in četudi šolstvo prednjači v tej smeri pred zdravstvom, je morda pot, ki jo utirajo zanesenjaki v zdravstvu, npr.z integralno medicino, bolj učinkovita, prijazna in manj stresna. Ouch

    ana11 wrote:

    Spomladi so v nedeljski kmetijski oddaji poročali, kako so začeli to metodo uporabljati v neki zadrugi na velikih površinah (mislim da nekje okoli Ptuja?). Bila sem čisto navdušena, ker je o temi govorila uradna inštitucija, ki bo lahko s svojimi ugotovitvami vplivala na veliko večji krog kmetovalcev, kot če to piše samo na ljubiteljskih forumih …
    Pa vrtičkarji čedalje manj plevejo, v trgovini lahko kupiš že vnaprej pripravljene mešanice za zeleno gnojenje … jaz mislim, da se premika v pravo smer…
    Thumbs Up
    Širša področja, kot zajame celostno in zdravo življenje, lažje bo vsem nam.
    Minule dni sem preživela v Švici prav na kliniki, ki izvaja združeno uradno in antropozofsko medicino (in zdravstveno nego Big smile ). Videno, slišano, sprobano in občuteno (na strani izvajalcev) tam se res bistveno razlikuje od toge uradne medicine pri nas. Bolniki pa so sploh deležni takšne obravnave s strani zdravnikov, zdr. nege in terapevtov, da so resnično so-avtorji svojega zdravstvenega stanja. Le-to se zato kaže v neverjetno vitalni obliki Wink.
    Lp, Irena

    Irena2013-01-23 17:19:19

    Lepo je če deliš
    #18634

    Irena
    Član

    Predstavljajte si:

    Srce, pljuča, jetra, ledvice, želodec, žleze itn. ali več organskih sistemov vam tako “ponagaja”, da morate v bolnišnico. Tam vas sprejmejo (sprejem v opisu izpustim) in poteka zdravljenje na oddelku.
    Zjutraj vas prebudi (v kolikor še niste budni Wink ) tiho trkanje na vrata in vstopi medicinska sestra.
    Le ta je pred tem prevzela službo (enako jo bo kasneje tudi predala) in se v duhu povezala s timom in Univerzumom. Nato se je prav tako v duhu povezala z vami in vam pripravila dogovorjena (tudi z vami) in odrejena zdravila.
    No, vaš dan se začne s prijetnim jutranjim pozdravom v medlem soju luči. Sestra (ki jo že poznate po imenu, saj se vam je predstavila) pristopi, vam poda roko, pogleda v oči in vas povpraša po počutju. Razvije se miren in tih klepet o prespani (ali prebujeni) noči, o poteku dneva, ki je pred vami in o tistem, kar vam najbolj leži v ranem jutru na duši… Po petih, desetih minutah pogovora, v katerem ste resnično “slišani” se seveda zgodijo “bolnišnična opravila”. Sestra vam izmeri pritisk, vročino, pulz in kar je pač treba (in večkrat še v dnevu- ko je pač treba) , o vsem ste obveščeni in vse lahko vprašate. Nato vam s pojasnili in navodili zloži na mizico jutranja zdravila, nekaj tistih uradne medicine in farmacije, še več antropozofskih. Pred vami stojijo taki mali “štamperlčki”, v katerih so v različnih barvah izvlečki in preparati zdravilnih zelišč. Seznanjeni ste s tem, zakaj, kako in kdaj jih popijete. Nekaj od teh zdravil dobite tudi v obliki podkožnih injekcij. Ker ste kljub obolenju in letom vitalni, pokretni in mentalno “brihtni”, rade volje sprejmete to pikanje “v zakup”, saj veste, da podpira vaše zdravstveno stanje. Tako vam tudi (če- odrejeni) odvzem krvi ne predstavlja nekaj groznega, saj veste, da vas bodo zbadali resnično le, kolikor je nujno – združili bodo pik z odvzemom in dajanjem zdravil, in nasploh se bodo zavzeli, da vam zmanjšajo vsako bolečino (in invazivno diagnostiko) na minimum.
    Posteljnina in osebna higijena je nadaljna tema razprave in opravil, a običajno ste že jutranje osveženi, saj vam pot v kopalnico ob sobi ne predstavlja ovire. Ob postelji imate specialne podstavke, ki vam omogočajo dosegljivost bergle, na postelji je nastavek, ki vas ob vstajanju (in ležanju) razbremenjuje teže kovtra in jutranje halje, prav tako pa vam je v oporo pri posedanju in vstajanju.
    Nato se pogovorite še o zajtrku, ki kmalu sledi. Veste, da ste lahko napisali svoje navade glede prehranjevanja in poudarili, česa pa res ne marate oz. kaj vam je (npr. od kruha, sadja) najljubše. Prav tako veste, da je večina hrane, ki vam bo postrežena, pridelana na okoliških kmetijah po biodinamski metodi. Jedilnik je praviloma vegeterijanski ampak ob vaši želji ali potrebi po mesu ali mesnih izdelkih boste prejeli (brez vsakih sodb in komentarjev) tudi to.
    Ker sobo delite še z “enim sotrpinom” (od katerega se lahko zastrete in si ustavite omejeno intimo) , prijazen in pristen pogovor počasi izzveni, saj se zavedate, da mora sestra naprej k drugim pacientom.
    Ob 8.h poteka izven vašega obzorja kratko srečanje medicinskih sester oddelkov in uprave. Javi se načrtovan obseg dela, nepričakovani izpadi uslužbencev (bolniške, drugo) in ureja se (točno po predvideni shemi) pokritje le-teh. Nobena odsotnost in primanjkljaj osebja do vas ne seže.
    Brez direndaja in ropotanja prispe zajtrk, sok in čaj. Ne bombardira vas stalno odpiranje vrat in prihod raznoraznih uslužbencev. V tem zgodnjem delu dneva za vas skrbita le dve medicinski sestri in čiščenje sobe sledi v času, ko odhajate na terapije.
    V času zajtrka se nevidno vam odvija srečanje med zdravniki in sestrami, ki opravijo ritual medsebojne povezave na vseh nivojih “za delovni dan” , nato pa vas združeno obiščejo. Tako, kot je “zapovedano” spoštljivo dosledno vikanje vas, bolnikov, je “zapovedano” tudi prijateljsko tikanje med uslužbenci vseh strok in rangov.
    Ob obisku te male delegacije v sobi ste epicenter pozornosti. Tudi zdravnik (in njegov asistent, ponavadi na izobraževanju) vam poda roko in med vama se razvije kratek pogovor. Nato sestra zdravniku poroča o vsem, kar se je dogajalo z vami popoldan, ponoči in jutranja opažanja, kot tudi o planu dneva. V pogovor se vključujete povsem sproščeno in odprto in na koncu se dogovorita z zdravnikom o “tistem daljšem”, dnevnem pogovoru le med vama, ki sledi kasneje. Kajti šele po pogovoru z vami in medsebojnem dogovoru bo imel sedaj zdravnik nova navodila oz. pojasnila, ki jih bo predal sestri.
    Ura je sedaj že devet in klinika “časti” osebje s skromnim zajtrkom, hladnim ali kuhanimi kašicami, saj je petnajst minut namenjenih načinu zdravega življenja uslužbencev (popoldan je to malica ob štirih). Tako je naslednji obrok za uslužbence polurno kosilo ob dvanajstih (ne brezplačno- in popoldan večerja), v tem času pa je tudi sprehod po parku in kratek “odklop” bolnišničnega okolja dobrodošel.
    Po zajtrku niste “obsojeni” na životarjenje v postelji in čakanju na kosilo. V dobro domišljenem programu se izmenjujejo individualne in skupinske terapije in prosti čas. V nekaterih terapijah ste aktivni, v drugih pasivni, in vse ciljano nagovarjajo vaše telo, čustva, um, dušo in duha. Sami sodelujete v dnevni razporeditvi tega programa spodbujanja vaših potencialov in samozdravljenja, in tako imate izdelan ne le dopoldanski, temveč celodnevni načrt dogajanja v tem bolnišničnem dnevu. Usklajujete še svoje privatno življenje (obiske) z dogajanjem na oddelku. Všeč vam je, da kosilo v prijetni jedilnici lahko zaužijete skupaj s svojci, in pravzaprav “ločitve” od njih zaradi hospitalizacije sploh ne čutite kot breme, saj so lahko z vami od 10. do 20.h.
    Po kosilu sledi zelo prijeten del dneva za večino bolnikov , vam (zaradi težav z dihanjem) pa ni najbolj “pisan na kožo”. Vendar sprejmete nujno zlo – komprese, obkladke z zdravilnimi esencami. Težko vam je mirno ležati pol ure, a medicinska sestra vam kolikor je možno omogoči udoben položaj. Mnogo bolj prijetno vam je po obkladku, ko vas medicinska sestra z ritmičnimi vtiranji zdravilnih pripravkov na koži po hrbtu pomasira. Za vsako od teh postopkov se tudi ona duhovno pripravi in njeno delo izgleda opazovalcu kot zdravilni ples njenih rok in vašega telesa.
    Ta zdravilni ritual se dogaja v času od 12.h do 14, ko med počitkom po kosilu ni nobenega ropotanja in akcije na oddelku. Zagotovljen vam je dremež in “dobra prebava” zaužitega. V tem času se morajo tudi obiskovalci / svojci umakniti od vas, pogosto pa ta čas izkoristijo za poglobljen pogovor z zdravnikom. Glede na vsebino tega pogovora se lahko dnevne aktivnosti ali plan zdravljenja ali plan odpusta dopolni ali spremeni, a ne prej, dokler se nato skupaj z vsemi “pomembnimi” vi osebno ne dogovorite o svojih potrebah, željah in zmožnostih.
    Če se med prebiranjem nekomu zdi, da je kar veliko opravkov v tem času, pa malo zaposlenih, naj povem, da temu ni tako. Popoldanska izmena pride že ob 13. h, dopoldanska odide šele ob 16.h. V treh urah so na oddelku prisotni vsi in ostaja ogromno časa, da novi počasi prevzamejo delo, stari pa ga dokončajo. Dogajajo se dolgi in izčrpni sestanki v krogu, kjer zdravniki, med.sestre in terapevti predebatirajo “svoja strokovna in človeška opažanja o stanju pacienta na vseh nivojih (T-Č-U-D-D)”. S tem se drug drugemu razkrivajo tudi sami in imajo tako zagotovljeno osebnostno in strokovno rast in razvoj.
    Vas kot pacienta to seveda ne zanima, a dobrodejne učinke ta
    kšnega delovanja ste deležni predvsem vi sami – vaši odnosi se poglabljajo, zaupanje se veča in vedno bolj ste pripravljeni še bolj sodelovati in prevzemati odgovornost za svoje zdravje in življenje. ITAK že mnogo veste in ste že zelo osveščeni in ozaveščeni. Tongue
    Tako se vam seveda “dogodi” še popoldanska malica in večerja, a spanje ni tisto zadnje, kar pričakujete od dneva. Dobro veste, da imate možnost delavnic, sprehodov in/ali obiskov kakšnega koncerta, razstave ali predavanja. Nimate bolniških “cap” in bivanje v bolnišnici je bolj mešanica domačnosti ob kratkem odhodu iz znanega okolja v dinamično neznano.
    Z veseljem pričakujete “pripravo na spanje”, saj ta ob vseh fizičnih potrebah vsebuje tudi poglobljen individualni pogovor s sestro “pod naslovom” pregled dneva. Kar ste si “čez dan” nabrali, lahko obdelate in odložite, razrešite, kolikor se da, oz. napravite načrt za razrešitev… Ali pa zamolčite in obelodanite, ko “dozori”.
    Od 21.h dalje vam je zagotovljen miren in varen počitek do 7.h, ob budni (ne le fizični in mentalni) prisotnosti medicinske sestre in zdravnika. Ob kakršnihkolih nastalih težavah (tudi čez dan) so na voljo predpisana zdravila v rezervi – uradne in antropozofske medicine – s pomočjo katerih vam bodo bolečine, nemir, nespečnost itn. skušali čim prej/ takoj omiliti ali odpraviti. Deležni boste lahko tudi dobrodejnih obkladkov, ritmičnih vtiranj in seveda pogovora, seveda ob vseh ostalih oblikah pomoči in podpore, ki jih je obolel človek deležen v bolnišnici….
    Si morete predstavljati takšno obravnavo zase in za svoje? In to na račun osnovnega zavarovanja brez doplačil in vez?
    Ja – jaz bi si kot bolnik v bolnišnici želela – ob vsem, kar potrebujem in mi pripada – tudi DOTIK IN ODPRTO SRCE. Pa vi?
    Smile
    Lepo je če deliš
    #18654

    Irena
    Član
    Waldorfski učitelji zadovoljnejši pri delu, kot kolegi v javnih šolah
    To in druge ugotovitve študije je nedavno objavil v knjigi Dirk Randoll, profesor na Univerzi blizu Bonna.
    “Jaz sem učitelj Waldorfske pedagogike Springer Verlag.
    V reprezentativni obseg preiskave, ki je bila izvedena v sodelovanju z Dusseldorf Heinrich-HeineUniverzo, je bila vključena tretjina vseh nemških učiteljev Waldorfskih šol. Izbrane rezultate so primerjali (Randoll in njegova ekipa) z izjavami o javnih učiteljev, raziskavo nemškega inštituta za mednarodno raziskovanje izobraževanja (DIPF).Študija je prva na svetu, ki celovito obravnava delovno področje učiteljev Waldorfskih šol.
    Izsledki prve tovrstne razsiskave so naslednji:
    Približno 90 odstotkov W.učiteljev doživlja v svoji karieri samouresničitev, cenijo pogoje širokega pedagoškega “manevrskega prostora” in vsak 7. želi opravljati svoje delo tudi po upokojitveni starosti -to je 4 krat več kot v javnih šolah. Medtem ko izraža le približno 70 odstotkov učiteljev državnih šol zadovoljstvo s poklicno situacijo, so v šolah Waldorf več kot 90 odstotkov zadovoljni s položajem.

    http://grenzwissenschaft-aktuell.blogspot.de/2013/01/waldorflehrer-zufriedener-im-beruf-als.html

    Stran ima tudi angleško verzijo Wink
    Lepo je če deliš

Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.